Ljubljana, 26. 2. 2025 – Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes potekalo srečanje delovne skupine za pripravo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H). Sestanka se je udeležila tudi predstavnica ZOS.
V skladu z dogovorom na seji Sveta za kmetijstvo in podeželje je bila ustanovljena posvetovalna delovna skupina, ki bo obravnavala predlog zakonskih sprememb. Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo, Maša Žagar je uvodoma pozdravila vse prisotne in pojasnila, da se bodo srečanja delovne skupine nadaljevala v marcu. Namen teh srečanj je podrobna obravnava vsebine predloga Zakona, ki ima pomembne posledice za vse deležnike. Poleg tega je generalna direktorica vse prisotne opomnila, da je predlog Zakona del javne obravnave do 13. 3. 2025, resorno ministrstvo pa do takrat sprejema vse pripombe na predlog Zakona.
Vodja sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije, Leon Ravnikar, je predstavil ključne poudarke predloga. Gre za krajšo novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki si prizadeva pospešiti določanje trajno varovanih kmetijskih zemljišč. To vključuje njivske površine in druga kmetijska zemljišča z bonitetno oceno nad 35, ki predstavljajo potencial za dodatne njivske površine.
Pomemben del predloga Zakona obravnava tudi področje fotovoltaike in agrofotovoltaike. Čeprav je bilo to delno že urejeno v Zakonu o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), je potreben jasnejši pravni okvir znotraj Zakona o kmetijskih zemljiščih.
Predlog Zakona prinaša tudi spremembe glede namembnosti kmetijskih zemljišč in odškodnin ob spremembi njihove rabe. Namen višjih odškodnin je spodbuditi investitorje, da gradbene projekte izvajajo na zemljiščih nekmetijske namenske rabe ali na kmetijskih zemljiščih z nižjo bonitetno oceno.
Med drugimi pomembnimi predlaganimi spremembami so tudi novosti na področju javnih oziroma državnih namakalnih sistemov. Po veljavni ureditvi jih lahko gradi le Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, kar je v praksi povzročilo nelogičnosti. Predlog Zakona zato določa, da bodo državne namakalne sisteme lahko gradile vse pravne osebe javnega prava s področja kmetijstva, ki jih je ustanovila RS.
Delovna skupina bo s svojim delom nadaljevala v začetku marca, ko bo potekala nadaljnja vsebinska obravnava predloga Zakona.
* * *