Ljubljana, 9. 7. 2025 – Izračuni Evropske agencije za okolje kažejo, da je škoda v gospodarstvu zaradi ekstremnih vremenskih pojavov med letoma 1980 in 2023 v 38 evropskih državah (države EU, Švica in države Zahodnega Balkana) znašala več kot 790 milijard evrov. Ob tem izpostavljajo, da je v tem obdobju največ gospodarske škode na prebivalca zaradi vremenskih dogodkov utrpela ravno Slovenija, in sicer 8733 evrov na prebivalca. Slovenija je v obravnavanem obdobju zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov utrpela tudi največjo gospodarsko škodo na kvadratni kilometer, tj. 866.467 evrov na kvadratni kilometer.
Skupno gledano so največjo gospodarsko škodo v obravnavanem obdobju logično zabeležile največje evropske države – tako je Nemčija utrpela 180 milijard evrov škode, Italija 135 milijard evrov, Francija 130 milijard evrov, Španija pa 97 milijard evrov. Tudi v obdobju od leta 2001 dalje so največjo skupno gospodarsko škodo utrpele omenjene države. Po gospodarski škodi na prebivalca v obdobju med letoma 1980 in 2023 pa Sloveniji sledijo Luksemburg, Švica in Italija. Glede na gospodarsko škodo na kvadratni kilometer Sloveniji sledijo Belgija, Nemčija in Švica.
Največ škode so prinesle poplave, nevihte in toča ter veter. Ob tem analiza kaže tudi na dejstvo, da je škoda premalo zavarovana. V kar 17 državah je bilo zavarovane manj kot 10 odstotkov nastale škode, ena od teh držav pa je tudi Slovenija.
Podatki kažejo, da je med letoma 1980 in 2023 zaradi neljubih vremenskih dogodkov umrlo nekaj manj kot 250 tisoč ljudi, največ jih je umrlo zaradi vročinskih valov. Na tem mestu lahko opozorimo še, da je v zadnjem vročinskem valu, ki se je končal prejšnji teden, po eni od raziskav, ki je obravnavala 12 velikih evropskih mest, zaradi vročine umrlo okoli 2300 ljudi.
Celotna analiza Evropske agencije za okolje je dostopna TU.
***