Danes je v sodelovanju ZOS in ZMOS potekal sestanek, na katerem je bilo obravnavano svetlobno onesnaževanje. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). V javno obravnavo sta bila posredovana dva predpisa s področja svetlobnega onesnaževanja: predlog Uredbe o omejevanju svetlobnega onesnaževanja in predlog Pravilnika o monitoringu svetlobnega onesnaževanja okolja.
Predstavnica MOPE je poudarila, da so prejeli pripombo o omejevanju barvne temperature svetlobe, ter priporočilo, da se uporablja toplejša bela svetloba. To bi prispevalo k manjši vidnosti za živali in zmanjšalo vpliv na bioritem, tako živalski kot človeški.
Predlog Uredbe predvideva nekaj pomembnih sprememb, med njimi prepoved usmerjanja razsvetljave proti oknom varovanih prostorov in prepoved dekorativne razsvetljave pod in nad vodnimi površinami (morja, jezera, reke) ter na nekaterih površinah mostov. Prav tako je predvidena prepoved osvetljevanja cest in javnih površin izven naselij. Kljub temu pa se dovoljuje osvetljevanje določenih poti, kot so pločniki in pešpoti, ki povezujejo turistična območja s sosednjimi naselji, ob pogoju, da so svetilke izklopljene po 24. uri. Osvetlitev šolskih poti bo dovoljena, vendar le, če so svetilke izklopljene med 22. in 5. uro.
Pomemben vidik predloga je tudi uporaba senzorjev za prižiganje svetilk, ki omogočajo, da se svetilka prižge samo na kratko, največ 15 minut, kar zmanjša nepotrebno osvetljevanje. Vendar pa so občine izpostavile skrb glede počasne adaptacije na temo, ko preideš iz svetlega območja na temno, kar lahko poveča tveganje za nesreče. MOPE je zagotovilo, da bo v primeru pametnega projektiranja ta problem preprečen.
Pojavilo se je vprašanje o vplivu predlaganih določb v večstanovanjskih naseljih, kjer imajo prebivalci različne navade in potrebo po nočnem delu. Posebno skrb predstavljajo kolesarji in pešci, saj občine spodbujajo kolesarjenje in hojo peš. Problem se pojavi, ko senzorji zaznajo gibanje tudi živali, kar lahko moti občane bolj kot stalno prižgana razsvetljava.
V predlogu Uredbe je tudi določeno, da se svetilke s toplejšo barvno temperaturo (2700 K) namestijo ob prvi prenovi ali ob izteku življenjske dobe obstoječe razsvetljave, najkasneje do leta 2045. Obstoječa razsvetljava bo po vsej verjetnosti definirana kot nekaj, kar je bilo nameščeno še pol leta za tem, ko bo predlog Uredbe sprejet.
Predstavniki občin so prav tako opozorili na možnost povečanega vandalizma, predvsem na neosvetljenih območjih, kot so parkirišča. Predstavnica MOPE je odgovorila, da bo svetloba na teh območjih vzdrževana na 25 % in da se bodo svetilke ob prisotnosti ljudi ali vozil prižigale na senzorje.
Pomemben je tudi dostopnost standardov, saj 9. člen predloga Uredbe določa, da se razsvetljava parkirnih površin razvrsti skladno s standardom SIST EN 12464-2. Ta standard pa je plačljiv.
* * *
