Ljubljana,9. 8. 2023 – Predstavniki ZOS so na sestanku predsedniku vlade z ekipo ministrov predlagali 16 ukrepov oblikovanih na seji predsedstva s katerim bi kratkoročno in srednjeročno pristopili k reševanju odprave nastale situacije. Sprejet je bil tudi predlog ZOS, da bi se oblikovala neka delovna skupina ki bi se kontinuirano srečavala in spremljala izvajanje aktivnosti.
Sestanka so se s strani ZOS udeležili, predsednik Robert Smrdelj, podpredsednik Marko Diaci in član predsedstva Franci Rokavec. Vlada bo dodatno finančno podprla občine, ki so bile letos prizadete v ujmah. Tako je z novim amandmajem v zakon o odpravi posledic naravnih nesreč sklenila, da bo s predplačilom iz državnega proračuna pokrila 40 odstotkov stroškov sanacij. Po prvotnem predlogu je bil delež predviden pri 20 odstotkih, da je to glede na situacijo premalo je v opozorilo tudi Združenje občin Slovenije .
Predsednik vlade je županom izrekel zahvalo za dosedanje delo in odziv na poplave, s sestankom pa so nas po njegovih besedah želeli seznaniti z vladnimi aktivnostmi in obenem pridobiti najbolj relevantne informacije s terena.
Predstavniki združenj so dali različne predloge, nekatere so po premierjevih zagotovilih že vključili v trenutni zakonski predlog. Obenem so si izmenjali podatke o izzivih pri zbiranju velikih količin odpadkov in pri čiščenju vodotokov.
Predsedstvo ZOS je predlagalo Vladi RS v preučitev naslednje ukrepe:
• optimizacijo sistema povračil intervencijskih stroškov (občine so dobile povrnjenih 20 % odstotkov intervencijskih stroškov – odstotek takojšnjih povračil je treba povečati);
• intervencije naj bodo odprte dlje časa (vsaj do konca leta), da se poškodovani vodotoki učinkovito sanirajo;
• proučitev učinkovitejšega sistema upravljanja z vodotoki, da se preprečijo takšne elementarne nesreče (morebiten delni prenos na občine z ustrezno podporo finančnih sredstev iz vodnega sklada);
• proučitev učinkovitejšega sistema upravljanja z gozdovi (da se bodo krčili na način, da upravljanje ne bo povečevalo tveganja plazenja zemljine, hudourniških vodotokov…);
• nadaljevanje izgradnje objektov (večnamenskih) na rekah – ta ukrep bo izboljšal protipoplavno varnost;
• povečanje sredstev v državnem proračunu za odpravo naravnih nesreč, spremeniti sistem financiranja naravnih nesreč na ravni države v večletne programe (sanacije so daljše od enega leta), sistem koriščenja proračunske rezerve je treba iz kratkoročnega obdobja podaljšati v srednjeročno obdobje ter kadrovsko povečati sektor za odpravo naravnih nesreč;
• povečanje sredstev za namene odprave naravnih nesreč v podnebnem skladu (povečanje sredstev za odpravo naravnih nesreč in subvencije opreme za gasilstvo in civilno zaščito);
• preusmeritev EU sredstev (kohezija in načrt za okrevanje) na način, da bi bila sredstva lahko namenjena tudi za obnovo javne infrastrukture (lokalne in državne);
• hitro pomoč države pri vzpostavitvi občinske javne infrastrukture (ceste, mostovi, šole vrtci in drugi javni objekti) iz sredstev državnega proračuna, EU sredstev in solidarnostnega sklada;
• hitro pomoč gospodarstvu, da se čimprej vzpostavi izvajanje gospodarske aktivnosti v občinah iz sredstev državnega proračuna,
• vzpostavitev zakonskega okvirja za sistem pomoči s proračunskimi sredstvi neposredno oškodovanim občanom (avansna plačila- takojšnja pomoč);
• poenostavitev pridobitve projektne dokumentacije vključno z vsemi dovoljenji za izgradnjo protipoplavnih zaščit (proučiti učinkovitost sistema naravovarstvene stroke);
• za vse vodotoke v RS naj Direkcija za vode pripravi hidrološke hidravlične študije, ki naj se javno objavijo in so dostopne vsem za potrebe protipoplavnih ukrepov in za prostorsko načrtovanje;
• zagotovitev stabilnega in zadostnega financiranja občin – višina povprečnine naj pokrije dejanske stroške občin (v letu 2022 so dejanski stroški občin bili 725,76 eur) + inflacijo izračunano s strani SURS v tekočem letu – Tako se predlaga povečanje povprečnine že v letu 2023 (predlagana povprečnina za leto 2023 769,58 eur, za leto 2024 799,58 eur in za leto 2025 815,69 eur;
• pospešitev izplačil občinam iz EU skladov za že opravljena dela – da se poveča trenutna likvidnost občin;
• vzpostavitev boljšega sistema sofinanciranja gasilske dejavnosti na vseh ravneh.
***