Ljubljana, 12. 9. 2025 – Danes je na Ministrstvu za zdravje potekal sestanek o ustanovitvi Javnega zavoda RS za nujno medicinsko pomoč. Vlada RS je namreč poleti sprejela izhodišča o ustanovitvi Javnega zavoda RS za nujno medicinsko pomoč, in sicer zaradi številnih in večletnih strokovnih pozivov, da se mora nujno medicinsko pomoč – tako kot v drugih državah – organizirati enotno. Sestanek je vodil državni sekretar na ministrstvu Denis Kordež, udeležil pa se ga je tudi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.
Državni sekretar je uvodoma predstavil predvideno organizacijo javnega zavoda.
- Generalna uprava naj bi skrbela za samo izvajanje dejavnosti zavoda, za vodenje financ in kadrovskih zadev in splošno upravljanje s sredstvi, delovala pa bi tudi kot podpora vsem sestavnim enotam zavoda.
- Dispečerska služba zdravstva naj bi še naprej skrbela za enotno triažo, za operativno upravljanje ekip v realnem času in za aktivacije v določenem trenutku najprimernejših reševalnih ekip.
- Regijski zdravstveno reševalni centri naj bi bili v svojem delovanju avtonomni, vključevali pa naj bi mobilne enote nujnih reševalnih vozil, vozila urgentnega zdravnika in reševalne motorje. Pri tem naj bi bili regijski centri neposredno povezani z dispečersko službo zdravstva. V svojem delovanju bodo regijski centri po napovedih poenoteni in standardizirani z vidika protokolov delovanja, kadrovskih pogojev in tudi kakovosti. Ob tem bi skrbeli tudi za področje logistike in mentorstva na lokalni ravni.
- V sklopu novega javnega zavoda je predvidena tudi organizacija letalskih operacij. Predvidene so tri ali štiri baze, ki naj bi omogočale hitro dostopnost tudi bolj oddaljenih območij. Izključno za potrebe nujne medicinske pomoči sta predvidena dva nova helikopterja, vendar, kot izhaja tudi iz medijskih poročil, postopek javnega naročila še ni stekel. Po napovedih državnega sekretarja novih helikopterjev zaradi same namenskosti ne bodo uporabljali za druge namene, npr. za potrebe gorske reševalne službe. Za bodoče heliporte je predvidena gradnja na tleh in ne na strehah stavb.
- Za delovanje javnega zavoda naj bi bil vzpostavljen enotni operativni informacijski sistem s sledenjem, beleženjem in analitiko v realnem času, ob tem pa naj bi se del javnega zavoda ukvarjal tudi s področjem kakovosti, izobraževanja in razvoja – tako naj bi v tem sklopu pripravljali nacionalne smernice za poenoteno delovanje služb nujne medicinske pomoči, razvijali kazalnike in opravljali redne evalvacije delovanja. Lastni izobraževalno-raziskovalni center bo po besedah Kordeža izvajal tudi vsa obvezna izobraževanja za izvajalce nujne medicinske pomoči.
- Nabava vozil in opreme ter njihovo vzdrževanje bo centralizirano, kar pomeni tudi standardizacijo zalog in servisnih ciklov.
Financiranje bo organizirano v sklopu državnega proračuna, kar naj bi po besedah Kordeža prineslo večjo transparentnost in tudi možnost lažjega sodelovanja pri evropskih projektih. Javni zavod bo izvajal tudi omejeno tržno dejavnost v javnem interesu, denimo nenujne prevoze. Ustanovitev centralnega zavoda naj bi tako omogočila poenotenje delovanja nujne medicinske pomoči po vsej Sloveniji, višjo stopnjo varnosti in kakovosti zaradi poenotenih protokolov, tudi večjo učinkovitost in preglednost ter večjo odpornost sistema v primeru kriz. Kot je še dejal državni sekretar, gre zgolj za prvo fazo ustanavljanja javnega zavoda, in sicer bo delovna skupina za pripravo dokumentacije za ustanovitev in delovanje Javnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč za začetek pripravila ustrezen koncept obravnave pacienta v sistemu nujne medicinske pomoči.
Predsednik ZOS Robert Smrdelj je izpostavil nekaj pomislekov, ki se pojavljajo v zvezi z ustanovitvijo novega zavoda. Po njegovo centralizacija organov večkrat prinaša bolj okorel in manj operativen sistem. Občine in župani se bojijo radikalnih sprememb na področju zdravstvenega sistema, ob tem pa je kot primer opozoril na novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti – zobozdravniki v nekaterih občinah namreč napovedujejo vrnitev koncesij. Drugi razpravljavci so izpostavili še nekatere druge bojazni: javni zavod bi lahko imel (pre)veliko politično moč do vsakokratne oblasti, postavlja se vprašanje prenosa zaposlenih, opreme in tudi infrastrukture iz zdravstvenih domov v lokalni pristojnosti na nov državni zavod, kar za sabo prinaša spremembe pri upravljanju, pojavlja pa se tudi bojazen, da se bo trenutna učinkovitost nekaterih služb nujne medicinske pomoči na določenih območjih zaradi standardizacije poslabšala. Aktualno je seveda tudi pomanjkanje ustreznega kadra.
Kot je pojasnjeval državni sekretar Denis Kordež, gre pri ustanavljanju in »postavljanju« novega zavoda za dolgotrajen in vsaj zaenkrat še za konceptualen proces, ki bo temeljil na analizah in ugotovitvah prej omenjene delovne skupine, ta pa se je do zdaj – po njegovih besedah – sestala zgolj enkrat. Po relativno burni razpravi – reorganizacija službe nujne medicinske pomoči namreč prinaša številne učinke za lokalno raven, pri čemer lokalne skupnosti doslej sploh niso bile vključene v proces planiranja – je prišlo do nekakšnega kompromisa: v delovno skupino za pripravo dokumentacije za ustanovitev in delovanje Javnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč bo vključen tudi po en predstavnik vsakega izmed občinskih reprezentativnih združenj.
***