Sestanek o predlogu novele Zakona o ohranjanju narave

Ljubljana, 30. 8. 2024 – Včeraj, 29. 8 2024 je na Ministrstvu za naravne vire in prostor potekal usklajevalni sestanek v zvezi s prejetimi pripombami na predlogu novele Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju: Zakon). Sestanka se je udeležil tudi predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.

Predstavniki Direktorata za naravo so uvodoma vse prisotne seznanili z dejstvom, da so v fazi zaključnih usklajevanj. Poleg tega so dobili veliko pripomb zunanjih deležnikov. Pojasnili so, da bodo s posameznimi pomembnimi deležniki opravili razgovore in pripravili odgovore.

Sledili so predlogi županov, ki pravijo, da je v predlogu Zakona kar nekaj rešitev na ostalih področjih, medtem ko poglavje, ki ureja obiskovanje in plačilo ter upravljanje vrednot za občine ne prinaša rešitev. Zato so predlagali, da se to poglavje iz predloga Zakona umakne in se usklajuje posebej, saj gre za zelo kompleksno in zapleteno področje, ki zahteva več pogovorov. Poleg tega župani s težavo sprejemajo predlagano delitev sredstev z naslova sredstev vstopnin.

Vsi župani so se strinjali, da je potrebno ohranit naravo, a hkrati opozarjajo, da načini za doseganje skupnih ciljev v predlogu novele Zakona niso dodelani. izpostavili so tudi, da so pripravljeni nadaljevati z razpravami, da se omenjeno področje reši.

Hkrati župani izpostavljajo, da pri zaščiti naravnih vrednost pogrešajo pomoč države. Inšpektorji so namreč velikokrat neodzivni ali pa odziv traja predolgo časa.

Predstavniki občin so poudarili, da je bila identifikacija problema s strani resornega ministrstva napačna, saj je bil fokus na tem, da se ministrstvo vključi v regulacije cen na tem področju. Gre za stvar, ki je ne more določit država, ampak je cena določena glede na ekonomiko širšega okolja. Srš problema je tako netransparentna raba javnih sredstev, saj predlog novele Zakona natančno določa na kakšen način se morajo porabljati javna sredstva. Menijo, da ima javna vrednota širši vpliv v občini in širše. Dejstvo je, da so sredstva, ki se tržijo z javno infrastrukturo porabljena netransparentno. Izpostavili so, da naravna vrednota, zaradi obiska, prinaša tudi trpljenje domačinov. Zato so predstavniki občin poudarili, da bi bilo potrebno glavni fokus predloga Zakona preusmerit v sredstva, ki grejo v javno dobro oziroma, da se denar vrača v vrednoto ali lokalno skupnost in se s tem zagotovi blaženje slabosti, ki jih lokalno prebivalstvo na območju, kjer se nahaja naravna vrednota, občuti ter dvig standarda obiska.

Poleg tega je eden izmed županov poudaril, da so vse določbe nesmiselne, v primeru, da v prihodnje ne bo zagotovljen ustrezni nadzor na terenu. Zato bi morali biti ves čas, na območju naravnih vrednot, prisotni občinski inšpektorji in redarstva, saj je trenutni nadzor naravnih vrednot neučinkovit. Tako izpostavljajo, da je v povezavi s celotnim predlogom Zakona potrebno zagotoviti učinkovit nadzor na način, da se ta podeli policiji ali pa se inšpektorjem podeli učinkovita pooblastila.

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je povedal, da je v osnovi bistvo lokalne samouprave v tem, da se  več pristojnosti pušča na lokalnih skupnostih. Zato je predlagal, da se nastavijo globalni okvirji in se hkrati pusti lokalnim skupnostim, da same regulirajo materijo v čim večji meri. S tem se omogočijo izravnave znotraj potreb in interesov v posameznem lokalnem okolju.

Glede omejitve prometa je predsednik ZOS Robert Smrdelj poudaril, da je bil Zakon o cestah dopolnjen tako, da se lahko zaradi vplivov na naravo omeji promet. Zanimalo ga je, kako je glede omejitve prometa v zvezi z zavarovanimi območji, ki jih ustanovi občina in ali je možno, da občina poda takšno regulativo z razlogom omejitve dostopa do naravne vrednote. Tudi ostali predstavniki združenj občin so podprli njegovo idejo in predlagali, da se ta tematika sistemsko uredi v predlogu Zakona.

Predstavniki občin so poudarili tudi problem, ki ga prinašajo parkirnine oziroma problem pri zagotavljanju upravljanja zavarovanega območja. Skupaj z upravljalci so namreč prišli do zaključka, da bi bilo prav, da bi se del pridobljenih sredstev iz parkirnine vračal v upravljanje, v primeru, da se pobira parkirnina na zavarovanem območju. Imajo namreč težave pri zagotavljat sredstev.

V RS že poznamo dobre primere skupnih medobčinskih služb. Zato predstavniki občin predlagajo, da se ta materija uredi v predlogu Zakona, saj bi se s tem lahko več občin odločilo za ustanovitev zavoda, ki bi upravljal več naravnih vrednot skupaj.

Predstavniki resornega ministrstva so ideje občin podprli in se strinjali, da je potrebno sistemsko urediti omenjeno področje. Poleg tega so dodali, da je konceptualna zamisel predloga Zakona, da so naravne vrednote narodno bogastvo in ne toliko turistično. Poleg tega poudarjajo, da s tem predlogom Zakona ni namen še bolj omogočit dostopnost do naravnih vrednot, ker ta z vidika varstva določa tudi, da je mogoče v primeru, da je naravna vrednota preobremenjena dostop omejiti.

Poudarjajo tudi, da je nujno vzpostaviti red na področju parkirnin, cestnin in vstopnin, itd. Zato predlog Zakona določa tudi maksimalno višino vstopnin, saj želijo, da je dostop omogočen vsem enakovredno. Višina vstopnine je povezana z uporabo.

Glede invazivnih tujerodnih vrst so predstavniki ministrstva izpostavili, da predlog Zakona omejuje obveznost pregledovanja lastnika zemljišča, ki mora kljub temu naredi vse potrebno, da preprečuje širjenje omenjenih vrst. Poleg tega se s predlogom Zakona tudi upravljalcem infrastrukture nalaga obveznost, da skrbijo za to, da se omenjene vrste ne širijo.

Predsednik ZOS Robert Smrdelj je poudaril, da je potrebno jasno določit regulirano interventno ukrepanje in ali je za to predvidena interventna skupina. Predstavniki ministrstva so povedali, da bodo izvajalci interventnih ukrepov člani lovskih skupin.

Hkrati izpostavljajo, da je zadeva prednostna in so zato pripravljeni prisluhnit predstavnikom občin in upoštevat naša mnenja. Z namenom, da se predlog Zakona dodela, predlagajo sklic sestanka.