Ljubljana, 15. 9. 2023 – V sredini tedna je potekal sestanek med predstavniki združenj občin, Boštjanom Šeficem, državnim sekretarjem za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah 2023 ter ostalimi predstavniki vlade. Sestanka se je v imenu Združenja občin udeležil Tine Radinja, župan občine Škofja Loka in član predsedstva ZOS.
Pristojni državni sekretar je podal informacije o vzpostavitvi centralne tehnične pisarne, ki bo zaposlovala 25 strokovnjakov. Slednji že pregledujejo poplavljena območja in ugotavljajo kakšna je problematika na teh območjih. V naslednjih korakih bodo določili kje bodo izpostave tehničnih pisarn. Glede tega je preko združenj prosil, da prizadete občine sporočite ali razpolagate s kakšnim prostorom (pisarno), kjer bodo strokovnjaki tehnične pisarne, ko bodo prisotni v občini, imeli prostor za komunikacijo in delo. Informacije lahko posredujete na naslov Blaža Dolinška na blaz.dolinsek@gi-zrmk.si. Dolinšek bo namreč odslej vodja državne tehnične pisarne in s tem kontaktna oseba za vprašanja, dileme in predloge, vezane na obnovo po poplavah.
Na sestanku so govorili tudi o še vedno odprtih izzivih na vodotokih, odprtih je namreč 190 delovišč, zato so na Direkciji za vode vzpostavili dodatne kapacitete. Predstavniki občin so pristojne opozorili na to, da so ure dela v tem času ovrednotene izjemno visoko. Z državne strani odgovarjajo, da razmišljajo o vzpostavitvi t.i. kapice, torej zgornji dovoljeni meji cen za urno postavko dela na vodotokih.
Šefic je izpostavil še, da je do konca septembra odprt državni načrt za vodotoke, kjer se urejajo najnujnejše stvari, po 30. 9. 2023 pa bodo strokovnjaki vodotoke pregledali v celoti. Pregledali bodo obstoječe stanje in načrte za vzdrževanje ter pripravili načrt celovitega upravljanja z vodotoki. Pristojno ministrstvo mora do petka pripraviti načrt, kaj z lesnimi naplavinami, ki niso kontaminirane in trenutno še razmišljajo, kako te naplavine predelati.
Aplikacija iz katere bo razvidno kako potekajo sanacije na vodotokih naj bila vzpostavljena do konca tega tedna.
Župan Tine Radinja, je glede števila delovišč na vodotokih sicer opozoril, da verjame državnim podatkom o številu delovišč, ne glede na to pa je opozoril, da marsikatera delovišča niso tako aktivna, kot se prikazuje, saj nadzorniki ne pregledujejo stanja, kot bi morali. Zato je predlagal, da se organizira še ustrezne strokovnjake izven Direkcije za vode, ki bi pomagali pri nadzoru oz. delu. Izražena je bila tudi želja, da se podaljša rok državne intervencije, vendar žal to ni mogoče.
Predstavniki občin so izpostavili pobudo občin članic, da Direkcija za vode ali pristojno ministrstvo pregleda OPN-je občin in poda določbe, kje ni mogoča pozidava. Izvede naj tudi interventni ogled občin, skupaj z vodstvi občine ter zagotovi ustrezne strokovne rešitve za povečanje protipoplavne varnosti oz. sredstva in pooblastila za urejanje te problematike. Šefic je na pobudo odgovoril, da v občinah kjer bodo nadomestne gradnje in začasni objekti, interventni zakon določa pravila posebnega OPPN po poplavi.
Na sestanku so predstavniki države in občin namenili veliko časa tudi tematiki zagotavljanja nadomestnih gradenj in namestitev za oškodovane v poplavah. Predstavniki državnega nivoja so povedali, da imamo različne kategorije začasnih namestitev. Prve podatke, kdo je brez bivališča, so že dobili iz AJDE, nekaj pa iz CSD. Največjo skrb v tem trenutku predstavlja bojazen, da bo kdo prezrt, ker ga ne bodo zajele uradne evidence. Zato je državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah apeliral na občine, da naj tudi občine sporočijo svoje lastne podatke, kdo od prebivalcev je ostal brez bivališča, neglede na to kje se nahaja zdaj. Podatke prosimo sporočite na naslov: obnova.kpv@gov.si.
Predstavniki državne in občinske ravni so se dotaknili tudi preliminarne ocene škode zaradi ujme, v katerih je bilo po trenutnih podatkih prizadetih 123 občin. Do postavljenega roka je ministrstvu prijavo škode podalo 123 občin. Iz prejetih podatkov izhaja, da znaša predhodna ocena škode na objektih v lasti občin ali v lasti oseb javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, oz. ocenjena sredstva za izvedbo geotehničnih ukrepov skupaj 1.095.607.471 evrov. Za škodo, nastalo med 26. julijem in 3. avgustom, ko so pustošila močna neurja z dolgotrajnimi nalivi, močnim vetrom, točo, poplavljanjem hudournikov in zemeljskimi plazovi, bo vlada 51 občinam povrnila upravičene intervencijske stroške v skupni višini 1.498.819,76 evra.
V zvezi s predplačilom 40 % zneska preliminarne ocene stroškov v avgustovskih poplavah je Tine Radinja predlagal, da bi vlada že pričela z akontacijo interventnih stroškov, tudi če nekatere občine še niso uspele izpolniti podatkov v aplikacijo AJDA.
Šefic je glade tega opozoril, da je nujno, da vse občine z vnosom v Ajdo zaključijo do 22. 9. 2023, saj podaljšanje tega roka ni mogoče.
***