Ljubljana, 15. 1. 2025 – Včeraj, 14. 1. 2025, je na Ministrstvu za naravne vire in prostor potekal sestanek, v sklopu katerega se je obravnavalo dva zakona, in sicer novelo Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3B) in Gradben zakona (GZ-1). Sestanka se je udeležila tudi predstavnica ZOS.
Na sestanku so bile predstavnikom občin predstavljene ključne spremembe, ki so jih na resornem ministrstvu pripravili po že zaključeni javni obravnavi in predhodni medresorski obravnavi.
Razprava je tekla o prijavi enostavne stavbe in prijavi skladiščne stavbe. Pri slednjem gre za prijave, ki jih trenutno ureja Gradbeni zakon, sedaj pa se omenjena materija prenaša v ZUreP-3B. Pri prijavi enostavnih stavb gre za zakonsko določbo, kjer se na eni strani pridobi pomembne podatke za občine, po drugi strani pa gre za ogromno birokracije. Pri tem so predstavniki občin povedali, da trenutnega sistema občine ne zmorejo več obvladovati, saj je enostavnih objektov preveč. Občine nimajo kapacitet, da bi se tak sistem učinkovito izvajal. Zato so predlagali, da bi bila določba v predlogu omenjenega zakona za občine opcijska. Tako bi občine z odlokom določile podatke, ki jih potrebujejo.
Glede občinskih urbanistov so predstavniki ministrstva povedali, da je ideja, ki jo ZUreP-3B vsebuje ta, da bi občine morale imeti zaposlenega lastnega občinskega urbanista in ne le urbanista, ki bi deloval na podlagi pogodbe. Občinski urbanisti bi tako delovali v občinski upravi ali v sklopu skupnih občinskih uprav. Pri tem pa bi občinski urbanisti morali imeti eno od treh licenc Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Predstavniki občin so povedali, da je ideja neizvedljiva, saj ljudi na trgu delovne sile ni. Zato bi ta sistem pomenil sesutje občinskega urbanizma. Prav tako so predlagali, da bi se spodbujalo mlade za delo v tem okolju na način, da bi resorno ministrstvo zagotovilo štipendiran način študija. Tako so občine predlagale ohranitev določbe brez spremembe.
Predstavniki občin so izpostavili še, da si želijo, da bi ZUreP-3B omogočal izdelavo OPPN po Zakonu o kmetijskih zemljiščih. Predstavniki ministrstva so povedali, da tega po vsej verjetnosti ne bodo dovolili. Prav tako je razprava tekla o tem, na kakšen način zaščititi občine, oziroma zagotoviti, da ne bodo odvisne od vsakokratnega spreminjanja zahtev nosilcev urejanja prostora. Te namreč spreminjajo mnenja v zelo kratkih časovnih obdobjih. Predstavniki občin so podali tudi pobudo, da se z zakonom omogoči, da se OPN in OPPN in spremembe in dopolnitve, začete po ZUreP-2, lahko nadaljujejo in končajo po ZUreP-3B.
Razprava je tekla tudi o problemu legalizaciji objektov. Pri tem so predstavniki občin odločno proti zakonskim določbam, ki bi dovoljevale legalizacijo objektov. Hkrati so izpostavili tudi problem neučinkovite inšpekcijske službe.
Glede OPPN pri spremembi namenske rabe, pa so občine izpostavile, da želijo, da OPPN postane bolj odprti dokument in bolj pomemben od OPN ter da se omogoči bolj ambiciozno spreminjanje namenske rabe, kot jo trenutno določa 309. člen. Predstavniki ministrstva so povedali, da spremembe verjetno ne bo.
* * *
