Ljubljana, 27. 9. 2023 – Na dnevnem redu prvega zasedanja sveta za obnovo, ki ga je vlada imenovala kot posvetovalno telo po avgustovski ujmi s poplavami in zemeljskimi plazovi,so imeli po Pipenbaherjevih besedah devet točk. Med njimi so tako analiza poplav v prizadetih porečjih, mostovi, zakonodaja, kratkoročni in dolgoročni ukrepi. Slednji so po njegovem zelo pomembni. “Ti ukrepi bodo zelo veliko stali in v končni fazi bodo tudi dolgo trajali, zato se jih je treba zelo premišljeno lotiti,” je dejal Pipenbaher.
“Ključno pri vsem skupaj je, da se zavedamo resnosti problema in da k rešitvam pristopamo zares strokovno in pametno, kar pomeni, da moramo najprej ugotoviti, katera so območja, na katerih je sanacija smiselna, in katera so območja, ki jih je treba enostavno zapustiti,” je dejal Golob. Kot je pojasnil, to velja tako za mostove, ceste, urejanje vodotokov in objektov.
Golob je opozoril na plazove, o katerih so na seji veliko govorili. Sprožilo se je 10.000 plazov. Niso vsi enako nevarni, vendar je kljub temu, ravno plazoviti teren tisti, kjer je enako kot pri vodnih terenih zelo pomembno, da se ugotovi, kaj narediti s sanacijo objektov in kako k temu pristopiti.
“Ne želim reči, da je strokovni svet danes odpiral množico težav, ampak če se problemov ne zavedamo, potem tudi rešitev ne moremo najti. Mislim, da je strokovni svet danes zelo jasno pokazal, da je tako telo ne samo smiselno, ampak nujno, če želimo, da bo obnova dejansko izpolnila cilj, in to je, da bo odpornost na naravne nesreče na teh območjih po obnovi večja,” je bil jasen premier.
Ker so za november običajna močna deževja, se Pipenbaherju zdi pomembno, da bodo do takrat rečna korita sčiščena, kjer je potrebno, narejene poglobitve in brežine utrjene, čemur bodo po njegovih napovedih sledili dolgoročni ukrepi. Reke je treba urediti celovito. Obnova bo stala preveč, zato rešitve ne smejo biti neusklajene oz. ne sme priti do poslabšanja stanja na nekem drugem območju.
Pipenbaher je v zvezi s tem omenil tudi pogovor o uvedbi nacionalnega programa ureditve vodotokov. Misli, da bi bilo dobro, da bi bil ta program potrjen v parlamentu, da bi bil potem zagotovljen denar za redna vzdrževanja. Če bi redno vlagali v vodotoke, bi imeli danes bistveno manjšo škodo.
Kot je povedal Golob, so govorili tudi o približanju tehnične pisarne skozi izpostavo ljudem na terenu. Tehnična pisarna in njene izpostave bodo tako začele s pregledom in popisom prizadetih stavb na terenu, ki jih je skoraj 1000.
Ob tem je ponovil, da bodo vztrajali pri tem, da bo mogoče javno preveriti porabo vsakega evra. “Pravilno je, da z našim in vašim denarjem, s skupnim denarjem, postopamo skrbno.”
Cena sanacije bi po Golobovih besedah lahko stala sedem, celo devet milijard dolarjev, pri čemer je bil jasen, da je treba ločevati med neposredno škodo in stroški za obnovo in razvoj. Prav tako je dejal, da projekt ne bo izveden v pol leta: “In nobene obljube ni, da bo obnova izvedena v enem letu. Govorimo o načrtu, ki bo trajal od pet do deset let, če bomo želeli, da se obnova dejansko izpelje na ustrezen način.”
Poleg Pipenbaherja je vlada v svet imenovala gradbene inženirje Matjaža Mikoša, Roka Fazarinca, Primoža Banovca, Janka Logarja, Lidijo Kegljevič Zagorc, Gregorja Ficka, Andreja Jana, Roberta Lesničarja, Srdjana Brkovića in Danila Malnarja, arhitekta Tomaža Krištofa in Janeza Koželja ter krajinsko arhitektko Darjo Matjašec.
***