Ljubljana 19. 9. 2024 – Danes, 19. 9. 2024 je potekala deveta seja Delovne podskupine za pripravo predpisov za zmanjšanje stroškov občin. Na dnevnem redu seje je bila vsebina s področja Ministrstva za pravosodje. Seje se je udeležila tudi predstavnica ZOS Tina Rosina.
Predstavnik Ministrstva za pravosodje je uvodoma pojasnil stališče MP o predlogu združenj občin glede spremembe 9. člena Zakona o zaščiti prijaviteljev, ki določa, da zavezanci letno poročajo Komisiji za preprečevanje korupcije o številu prejetih, anonimnih in utemeljenih prijav ter o številu obravnavanih povračilnih ukrepov, v poročilu pa navede tudi podatek o zaupniku. Združenja občin predlagajo, da se poročanje ne izvaja, če v tekočem letu prijav oziroma povračilnih ukrepov ni bilo. MP se strinja s predlogom, vendar je smiselnost prijava v tem, da KPK ve, kdo je zaupnik, saj mora to dejstvo poročati Evropski komisiji. Poleg tega je dodal, da je z vidika zmanjšanja stroškov KPK omogočila elektronski obrazec za poročanje, ki zadostuje za izpolnitev obveznosti, in sicer poročanja enkrat letno. Na MP menijo, da z vidika časa in finančnih stroškov ta obveznost ne predstavlja večjega finančnega bremena in je enostavna.
Razprava je tekla tudi o Zakonu o dedovanju, in sicer glede predloga, da bi zapuščina v primeru, ko dediči niso znani oziroma jih ni, postala last občine in ne države. Predstavnik MP je izpostavil, da je v letošnjem letu Zakon o dedovanju predmet sprememb, in sicer glede skrajšanja zapuščinskih postopkov, kjer dediči niso znani. Ena izmed rešitev je tehnično skrajšanje roka za iskanje neznanih dedičev. Predlog MP na tem področju je tri mesečni rok. Poleg tega je bil s strani občin podan tudi predlog, da bi, kot je to že bilo določeno pred letom 2001, nepremičnine brez dedičev prešla v last lokalnih skupnosti in ne države. V okviru strokovne razprav MP konsenza ni doseglo. Stališče države je tako nasprotujoče občinam, saj ima država enak interes do nepremičnin kot jih imajo občine. Pri tem pa ni mogoče dokazovati, da je občina do njih bolj upravičena.
Zadnje del razprave je tekel o predlogu, da se upošteva tudi valorizacija izplačane pomoči v okviru omejitve dedovanja. MP v okviru Zakona o dedovanju primarno naslavlja postopkovna pravila, in sicer skrajšanje rokov in digitalizacijo. Predstavni MP izpostavlja, da gre za argumentirano in utemeljeno stališče s strani združenj občin. Pri tem ima Zakon o dedovanju v 128. člen samo postopkovno določilo in določi o tem, na kakšen način sodišče omeji dedovanje, višino in način izračuna pa določa Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Omenjena razprava se bo zato nadaljevala na srečanju s predstavniki MDDSZ.
* * *