Ljubljana, 14. 5. 2026 – Slovenski nepremičninski trg je v letu 2025 po več letih umirjanja znova močno oživel. Prodaja stanovanj in hiš se je povečala za približno četrtino, cene pa so v večini države dosegle nove rekordne ravni, kaže najnovejše poročilo Geodetske uprave (GURS). Srednja cena rabljenega stanovanja je prvič presegla 3000 evrov na kvadratni meter, v Ljubljani pa je prešla mejo 5000 evrov. Od začetka epidemije so se cene stanovanj dvignile za skoraj 80 odstotkov, hiš za približno 65 odstotkov, gradbena zemljišča pa za okoli 60 odstotkov. V prestolnici posamezna starejša stanovanja že dosegajo skoraj 9700 evrov na kvadratni meter, kar po opozorilih GURS večini prebivalstva otežuje dostop do primernega bivališča.
Lani je bilo prodanih približno 9500 stanovanj in 5900 hiš, skupna vrednost prodaj stanovanj pa je presegla 1,3 milijarde evrov. K ponovnemu porastu transakcij so prispevali nižji stroški financiranja, visoka zaposlenost in rast plač, a kljub temu se je dostopnost stanovanj še poslabšala. Povprečna cena stanovanja v državi je dosegla 3200 evrov na kvadratni meter, kar je skoraj 300 evrov več kot leto prej. Najvišje cene ostajajo v Ljubljani, sledijo Obala ter alpski turistični kraji, kjer so cene poskočile najhitreje v državi. Najcenejša stanovanja ostajajo v Beli krajini in Posavju, kjer srednje vrednosti ostajajo pod 1500 evri na kvadratni meter. Med večjimi mesti je največjo rast cen zabeležil Maribor, kjer so se stanovanja podražila za 14 odstotkov.
Vir slike: Umetna inteligenca Chat-GPT
Rast cen se je nadaljevala tudi pri hišah. Srednja cena hiše z zemljiščem je znašala 182.000 evrov, najdražje pa so bile prodane v Ljubljani, kjer je srednja vrednost dosegla približno 460.000 evrov. Najcenejše hiše so bile v Halozah in Beli krajini, medtem ko so največje podražitve zabeležili v Kranju z okolico in Savinjskem hribovju. V prestolnici so bile prodane tudi najdražje nepremičnine leta 2025, med njimi stanovanje v Villi Schellenburg za 1,9 milijona evrov ter hiša na območju Vrhovcev za približno 2,7 milijona evrov.
Na Obali so cene stanovanj prvič prešle 4800 evrov na kvadratni meter, najvišje pa so bile v Ankaranu, Piranu in Portorožu, kjer posamezna stanovanja presegajo tudi 10.000 evrov na kvadratni meter.
GURS ob tem opozarja, da spremljanje trga novogradenj in najemnih stanovanj ostaja pomanjkljivo. Investitorji pogosto ne poročajo o prodajah novogradenj, najemodajalci pa ne prijavljajo najemnih poslov ali navajajo nerealne najemnine. Po njihovem mnenju je zato nujna posodobitev zakonodaje.
Konec leta 2025 je bilo v Sloveniji evidentiranih nekaj več kot 556 tisoč stanovanjskih hiš ter približno 354 tisoč stanovanj v večstanovanjskih stavbah. Fond hiš se je v enem letu povečal za okoli pol odstotka oziroma za približno 2500 enot, število stanovanj v večstanovanjskih stavbah pa za en odstotek oziroma za skoraj 3500 enot. Stanovanjske hiše predstavljajo približno 32 odstotkov celotne vrednosti slovenskega nepremičninskega fonda, ocenjenega na 297 milijard evrov, kar pomeni okoli 95 milijard evrov. Stanovanja v večstanovanjskih stavbah predstavljajo dodatnih 65 milijard evrov oziroma 22 odstotkov vrednosti fonda. Velika večina nepremičnin je v zasebni lasti – 97 odstotkov hiš in 81 odstotkov stanovanj. Država in občine imajo v lasti nekaj več kot desetino stanovanj, preostanek pa je v lasti podjetij in drugih pravnih oseb. Letno se izda približno 2000 gradbenih dovoljenj za stanovanja v večstanovanjskih stavbah ter okoli 2400 dovoljenj za gradnjo stanovanjskih hiš.