Ljubljana, 7. 7. 2026 – Danes, 7. julija 2026, je potekalo redno delovno srečanje predstavnikov združenj občin, Službe Vlade RS za obnovo po poplavah in plazovih ter Ministrstva za okolje in prostor. Srečanje je bilo namenjeno pregledu izvajanja obnove po poplavah in plazovih iz leta 2023, pomenu vzdrževanja obnovljene infrastrukture ter ključnim nalogam v drugi polovici leta 2026. Srečanja so se udeležili tudi člana predsedstva ZOS Franci Rokavec in Stanko Ivanušič ter dr. Tjaša Laznik in Tadej Ošlovnik iz Občine Ravne na Koroškem.
Uvodoma je ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj poudarila, da obnova po poplavah in plazovih iz leta 2023 poteka usklajeno ter da se izvajanje načrtovanih aktivnosti uspešno nadaljuje. Izpostavila je, da je cilj vseh deležnikov zaključiti ključne programe obnove do leta 2028, pri čemer ministrstvo posebno pozornost namenja poenostavitvi zakonodaje in upravnih postopkov. Skupaj z državnim sekretarjem Iztokom Slatinškom je pojasnila tudi, da ministrstvo preučuje možnosti učinkovitejše uporabe sredstev Podnebnega sklada za financiranje ukrepov odprave posledic naravnih nesreč.
Na srečanju je bilo dogovorjeno, da bodo združenja občin zbrala predloge občin za poenostavitev upravnih in drugih postopkov pri odpravljanju posledic naravnih nesreč. Občine zato vabimo, da nam najpozneje do 12. avgusta 2026 posredujete svoje predloge, izkušnje in primere iz prakse, zlasti glede administrativnih postopkov ter rešitev iz interventne zakonodaje in Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS), ki bi jih bilo smiselno nadgraditi ali spremeniti. Zbrane predloge bo Združenje občin Slovenije posredovalo državnemu sekretarju Iztoku Slatinšku kot podlago za pripravo sistemskih izboljšav in morebitnih sprememb zakonodaje.
Župan Rokavec je poudaril, da da je obnova po poplavah in plazovih prešla v drugo polovico izvajanja, zato bo v prihodnje ključnega pomena uspešen zaključek načrtovanih projektov. Ob tem je opozoril na potrebo po sistemski ureditvi rednega vzdrževanja vodotokov ter kot primer izpostavil Srednjo Savo, kjer po njegovih besedah vzdrževanje struge ni bilo ustrezno.
Matej Voršič z Urada za obnovo po naravnih nesrečah je poudaril, da je pri pripravi projektov pomembno jasno utemeljiti, zakaj so posamezni ukrepi potrebni in kako bodo prispevali k večji odpornosti na podnebne spremembe. Izpostavil je, da lahko tudi ukrepi, ki presegajo zgolj vzpostavitev prejšnjega stanja, predstavljajo upravičen del obnove, če so ustrezno obrazloženi. Občine je pozval, naj se ob morebitnih vprašanjih ali dilemah čim prej obrnejo na Urad za obnovo po naravnih nesrečah, da se morebitne nejasnosti razrešijo že v fazi priprave projektov.
Boštjan Šefic je občine opozoril na dva pomembna zakonska roka. Prvi je 4. avgust 2026, do katerega je treba sprejeti sklepe o začetku priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) za obnovo. Ob tem je pojasnil, da je pripravljena pobuda za spremembo ZORZFS, s katero bi se navedeni rok podaljšal, vendar je občinam kljub temu priporočil, naj sprejmejo vsaj sklep o začetku priprave OPPN in s tem ne odlašajo. Spomnil je tudi na obveznost priprave polletnih poročil o izvajanju programov obnove do konca julija, saj ta predstavljajo pomembno podlago za načrtovanje porabe sredstev v letošnjem in prihodnjih letih.