Ljubljana, 18. 9. 2024 – Včeraj, 17. 9. 2024 so se s predstavniki ministrstva za finance in ministrstva javno upravo sestala vsa tri občinska združenja, in sicer na temo dogovora o višini povprečnine za leti 2025 in 2026 ter uvrstitve funkcij županov v okviru prenove plačnega sistema. Pogajanj sta se udeležila tudi predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj in podpredsednik ZOS Martin Mikolič.
V uvodnem delu je minister za finance Klemen Boštjančič, skupaj z državno sekretarko mag. Sašo Jazbec predstavila Zakon o fiskalnih pravilih ter nova fiskalna pravila, ki so bila določena na ravni evropske unije. Evropska pravila in zahteve namreč govorijo o sektorju država – proračunu, in se ne opredeljujejo po posameznih blagajnah. Dobra polovica vseh štirih blagajn je proračun. MF trenutno pripravlja dva proračuna (za leti 2025 in 2026), vzporedno pa že pripravlja novo določeni srednjeročni fiskalni načrt – proračun za naslednje štiri leta, pri čimer ne gre za štiriletni razrez ampak za zgornje meje. Pri novih fiskalnih pravilih se zasleduje, da vse države zmanjšujejo dolg merjen v odstotku od BDP-ja. Pri čimer so države razdeljene v tri kategorije zadolženosti, in sicer do 60%, med 60 in 80% ter nad 80%, katere morajo hitreje zniževati dolg, kot tiste, ki so med 60-80%. Slovenija je srednje zadolžena država, in sicer malo pod 70%. To je eden od kriterijev, drugi kriterij pa je postavljen preko formule, ki upošteva vrsto spremenljivk, predvsem pa tudi stanje strukturnega primanjkljaja, ki ga izračuna Evropska komisija, in sicer rast meje odhodkov za naslednja štiri leta. Postavljena je torej meja za naslednje leto. Ni pomembno ali bodo vse štiri blagajne rasle, oziroma ali bo katera več in katera manj, ampak je pomembna celota. Do sedaj je DZ RS spomladi sprejemal odlok v katerem so bile določene zgornje meje in ciljni saldi za vse štiri blagajne, in občine so bile tukaj kot konsolidirana blagajna del tega odloka. Nova vrsta fiskalnega pravila pa določa, da se bo glede na trenutno raven dolga in glede na strukturo javnih financ za posamezno državo to prilagodilo. Ne bodo več pomembni neki ciljni saldi ampak bo dejansko pomembna samo rast izdatkov, ter da bi bila stvar smiselna, da jo vsako leto menjaš, zato je na evropski ravni sedaj določeno »Vlada sprejme fiskalni okvir za svoj mandat.« V tem odloku si določi koliko je rast očiščenih izdatkov, ki bo v tej državi na podlagi makrofisklanih spremenljivk zagotavljala eno javno finančno vzdržnost. Letos je prehodno leto, zato bo vlada letos jeseni sprejela štiriletni okvir, kjer bodo lahko očiščeni odhodki po posameznih letih rasli za 4,5%.
Združenja so v nadaljevanju predstavila skupen predlog, v katerem opozarjajo, na zelo velik razkorak med dejanskimi stroški občin in med dodeljeno povprečnino. V letu 2023 je bil namreč razkorak največji v zadnjih 10 letih, in sicer skoraj za 15%.
Združenja občin so predlagala izhodišče, da povprečnina za leto 2025 znaša 818,50 € (805 € povprečnina + 13,50 € dodatni stroški dela = 818,50 €) in za leto 2026 v višini 857 € (830 € povprečnina + 27 € dodatni stroški dela = 857 €).
Poleg tega združenja občin pričakujejo nadaljevanje izplačila investicijskega transfera v višini 6% in dodatka za kritje stroškov plač v letu 2025 v višini 40,7 milijonov € in v letu 2026 v višini 48 milijonov €. Pri slednjem je skupni predlog združenj občin, da se ohrani formula, kot je bila določena v dogovoru o višini povprečnine za leti 2024 in 2025.
Glede novih nalog občin, ki bodo občinam prinesle dodatne stroške, so združenja občin predlagala, da ministrstvo vključi tudi te stroške.
Predsednik ZOS Robert Smrdelj je povzel, da smo pri podanem predlogu izhajali iz koncepta dohodnine, vzeli smo 54% prihodkov in dodali enoletno gospodarsko rast, ven smo pa vzeli transfer, ki ga dobijo vse občine. Ker je res, da v dobrih letih teh 54% privede do nekaj več, kot je dejanskih stroškov, je bilo zato dodano prehodno obdobje, in v tem predlogu se dejanski stroški ujamejo s povprečnino. Če ta predlog, kjer stroškov ne obravnavamo ni primeren, lahko zopet vzamemo v obravnavo stroške, za katere imamo zakonsko podlago. In sicer, v primeru, da gledamo stroške, bi vzeli povprečje stroškov zadnjih štirih let, kar znaša 830€, če od tega vzamemo 34mio, kolikor je v ZIPRS-u določeno, oz. kolikor bi se dogovorili, odštejemo potem 16€, dodamo 13,5€ dodatka na dodatno zvišanje plač zaradi reforme in pridemo na 827€ povprečnine.
Predstavniki združenj so večkrat poudarili, da bi bilo v zakonu potrebno določiti formulo in jasna pravila, s čimer bi vsako leto imeli smiselna izhodišča za pogajanje.
Minister za finance Klemen Boštjančič se s trenutnim predlogom ne strinja, bodo pa do naslednjih pogajanj preučili formulo in predlog ter se potem bolj konkretno tudi odzvali. Odziv obeh ministerstev je bil namreč, da občine s strani države dobijo tudi veliko sredstev za sofinanciranje investicij.
Predstavniki združenj so takoj podali odziv, da se stroški investicij ne štejejo v povprečnino. Povprečna namreč ne pokriva stroškov, ki pokrivajo investicije.
Predsednik ZOS je izpostavil tudi, da je ena izmed možnosti, da vzamemo dejanske prihodke občin, ki so tisti, ki kreirajo neko aritmetično sredino občinskih financ. Če pa pridemo v situacijo, da bodo slaba leta, bi bila pa vzpostavljena ta meja 95%, katera bi predstavljala neko varnostno situacijo. Predlog združenj sloni na dilemi, ki je bila prisotna prej, in sicer na kaj bi bilo potrebno naslanjati občinske odhodke in finance.
Glede uvrstitve županijskih funkcij v novi plačni sistem je vodja delovne skupine Peter Pogačar predstavil trenutni predlog povišanja. Predlog župane razdeli v sedem skupin. Pri čimer so predstavniki združenj opozoril predvsem na preveliko razliko pri županih manjših občin. Predlog bo delovna skupina preučila in ga prilagodila, v kolikor bodo preučili, da je smiselno.
Naslednji krog pogajanj je predviden v torek, 24. 9. 2024 ob 9:00.
***
