Ljubljana, 14. 11. 2025 – Državne svetnice in svetniki so se v sredo, 12. 11. 2025, sestali na 33. redni seji, na kateri med drugim niso podprli predloga sprememb državnega proračuna za leto 2026 ter predloga Proračuna RS za leto 2027. Podpore niso izrekli niti predlogu Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2026 in 2027 ter predlogu Zakona o kmetijstvu. Podprli pa so dopolnjen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih ter predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave.
Predloga sprememb Proračuna Republike Slovenije za leto 2026 (DP2026-A)
Državne svetnice in svetniki niso podprli predloga sprememb državnega proračuna za leto 2026, saj da med drugim nepravično razporeja sredstva in pretirano povečuje javno porabo ter zadolževanje.
Po mnenju svetnikov proračun ne zagotavlja ustreznega financiranja lokalne samouprave, kar ogroža izvajanje zakonsko določenih nalog občin in upočasnjuje uresničevanje razvojnih projektov. Prenizka povprečnina občine sili v pokrivanje manjkajočih sredstev z lastnimi prihodki (npr. NUSZ), kar negativno vpliva na njihov razvojni potencial in posledično tudi na razvoj države. Opozarjajo na pomanjkanje sredstev za predšolsko in šolsko vzgojo, kulturo in šport, zlasti za investicije v vrtce, osnovne šole, obnovo kulturne dediščine, športne objekte ter za javne zavode, ki bodo izvajali dolgotrajno oskrbo.
DS RS z zaskrbljenostjo izpostavlja približno 100-milijonsko zmanjšanje proračuna za kmetijstvo v primerjavi z letom 2025, predvsem na področju razvoja podeželja. Opozarja, da bi to lahko še dodatno poslabšalo stopnjo samooskrbe z mesom in mlekom. Prav tako v proračunu po njihovem mnenju ni dovolj sredstev za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam, za cepljenje živali in varstvo rastlin, manjkajo pa tudi sredstva za razvoj namakalnih sistemov. Izpostavljeno je bilo še nesorazmerje med sredstvi, namenjenimi naravovarstvenim nevladnim organizacijam, in tistimi, ki so na voljo kmetijskim organizacijam.
Svetniki opozarjajo tudi na visok proračunski primanjkljaj, ki znaša 2,1 milijarde evrov oziroma 2,9 % BDP, ter na visoko raven državnega dolga. Obresti že presegajo milijardo evrov letno, dodatni strošek zaradi t. i. božičnice pa v primanjkljaju sploh še ni upoštevan. Po oceni DS RS takšno stanje kaže na nezmožnost države, da porabo prilagodi prihodkom, dodatno zadolževanje pa je v trenutnih gospodarskih razmerah po njihovem mnenju neodgovorno. Na to opozarja tudi Fiskalni svet.
DS RS ob tem poudarja, da je 50-odstotna indeksacija dohodninskih olajšav neustrezna ter da bi morali socialne transferje redno usklajevati z inflacijo. Izpostavljajo tudi nejasnosti glede razporejanja sredstev za dolgotrajno oskrbo, saj so ta vidna le še v okviru Ministrstva za solidarno prihodnost, ne pa tudi pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ZZZS, kjer so bila sredstva za to področje evidentirana doslej.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.
* * *