Ljubljana, 14.10. 2024 – V tem tednu bo v ospredju parlamentarnega dela obravnava predloga proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, s katerimi se bodo seznanila zainteresirana delovna telesa. Odbor DZ za notranje zadeve bo obravnaval tudi predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju. Na vse dokumente smo podali pripombe tudi v Združenju občin Slovenije.
Odbor za notranje zadeve in lokalno samoupravo bo danes obravnaval predlog Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Splošno razpravo o predlogu je minuli teden na izrednem zasedanju opravil že DZ RS.
Predlog prinaša največje spremembe plačnega sistema po letu 2008. Z zakonom bi določili novo plačno lestvico, na kateri bi bila razlika med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke. Predvideno razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom je ena proti sedem. Nihče ne bi imel določene plače, ki bi bila nižja od minimalne. Najnižja osnovna plača bi znašala 1253,90 evra bruto, najvišja 8821,04 evra bruto.
Z zakonom bi določili tudi način usklajevanja plač z inflacijo. Predvidene so spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Starost, pri kateri bi javni uslužbenci dobili pet dodatnih dni dopusta, pa bi se postopno dvignila s 50 na 55 let.
Predlog pa je skoraj v celoti usklajen med vlado in večino sindikatov javnega sektorja, skleniti pa morajo še kolektivne pogodbe in končni dogovor. Takrat bo tudi jasno, koliko se bo posameznemu javnemu uslužbencu povišala plača. Kot določa zakonski predlog, bi povišanja plač uveljavili postopno, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.
Delovna telesa bo v tem tednu zaposlovala predvsem obravnava predlogov državnih proračunov za prihodnji dve leti.
V sredo sta ju poslancem na izredni seji že predstavila premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič, ki sta zatrdila, da vlada v predlogu proračunov ohranja svoje prioritete. To so zdravstvo, znanje, inovacije in gospodarstvo ter varnost in odpornost.
Za leto 2025 je DZ RS proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 4,6 odstotka na 15,2 milijarde evrov in odhodki za osem odstotkov na 17,1 milijarde evrov. Na podobni višini bo poraba ostala tudi v letu 2026, medtem ko naj bi se prilivi v proračun povečali za dodatnih 4,5 odstotka.
Prva parlamentarna delovna telesa so z obravnavo proračunskih dokumentov začela v petek, večino pa to čaka v prihodnjem tednu. O obeh proračunih bo DZ RS odločal na novembrskem plenarne zasedanju, tik pred tem bo o predlaganih dokumentih in vloženih dopolnilih odločal še matični odbor za finance.