Ljubljana, 7. 11. 2024 – Objavljeni so novi podatki o gibanju v državnem proračunu. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je po predhodnih podatkih zabeležil 12,1 milijarde evrov odhodkov in 11,5 milijarde evrov prihodkov. Ob koncu leta je pričakovati okrepljene investicijske odhodke.
Odhodki so v obdobju od januarja do oktobra glede na primerljivo lansko obdobje višji za 4,4 odstotka, prihodki pa za 10,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj je znašal 553 milijonov evrov, ob koncu leta pa se običajno okrepi, saj proračun običajno takrat zabeleži okrepljene investicijske odhodke.
Prihodki so sicer skladni z načrti, odhodki pa so nižji od načrtovanih. Proračunsko načrtovanje je v zadnjih letih še posebej negotovo, zato mora vlada načrtovati dovolj sredstev za vse znane in v fazi priprave proračunov še neznane potrebe.
Proračunski odhodki
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v obravnavanem obdobju namenjenih 1,6 milijarde evrov oziroma dva odstotka več kot lani. K temu je prispeval tudi večji obseg sredstev za zagotavljanje osebne asistence, drugih transferjev in izredne denarne socialne pomoči po lanskih poplavah.
V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,7 milijarde evrov, kar je 19,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež – 1,3 milijarde evrov – je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 27,6 odstotka.
Za investicije je bilo namenjenih 876 milijonov evrov oziroma 30,3 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nižja rast je med drugim posledica nižjih investicijskih transferjev občinam, ki so lani prejele sredstva za odpravo posledic poplav, tako za interventne ukrepe kot predplačila. Sicer se nadaljujejo vlaganja v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.
Za subvencije je bilo namenjenih 537 milijonov evrov oziroma 25,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Predvsem se je zmanjšala pomoč gospodarstvu zaradi energetske krize. Obseg kompleksnih subvencij v kmetijstvu se je sicer povečal na 263 milijonov evrov, zaradi draginje smo izplačali 88 milijonov evrov nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta lani pa smo namenili 65 milijonov evrov.
Iz rezerv je bilo letos namenjenih 765 milijonov evrov, od tega je bila večina (757 milijonov evrov) prenesena na proračunske sklade. Na sklad za obnovo po lanskih poplavah je bilo tako izločenih 224 milijonov evrov.
Proračunski prihodki
Z naslova davčnih prihodkov, ki predstavljajo 86 odstotkov proračunskih prihodkov, je bilo v desetih mesecih zbranih 9,9 milijarde evrov oziroma 10,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Glavni davčni vir predstavlja davek na dodano vrednost. V proračun se je v tem obdobju steklo 4,4 milijarde evrov tega davka, kar predstavlja 4,6-odstotno rast glede na enako lansko obdobje.
Prilivi od dohodnine so se zvišali za 21,8 odstotka na 1,6 milijarde evrov. K tolikšni rasti še naprej prispevajo visoka zaposlenost, rast plač, ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 1,3 milijarde evrov oziroma 5,5 odstotka več kot lani.
Tudi z davkom od dohodkov pravnih oseb je bilo zbranih 1,6 milijarde evrov oziroma 34,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. K temu sta prispevala visok neto poračun premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, in začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov po lanskih poplavah.
Prilivi od trošarin so skoraj enaki kot lani; zvišali so se za 0,1 odstotka na 1,4 milijarde evrov.
Nedavčni prihodki pa so v obravnavanem obdobju znašali 808 milijonov evrov oziroma 37,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je predvidena zaradi spremenjene dinamike vplačil dividend v letošnjem letu in rasti teh vplačil glede na lansko leto. Poleg tega je Slovenski državni holding avgusta v državni proračun nakazal bilančni dobiček v višini 79 milijonov evrov, kar predstavlja namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo po lanskih poplavah.