Ljubljana, 8. 7. 2025 – V prvi polovici letošnjega leta je državni proračun zabeležil 7,1 milijarde evrov prihodkov ter 8 milijard evrov odhodkov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo več sredstev namenjenih za obnovitveni sklad, pokojninsko blagajno ter za krepitev socialne varnosti. Skupni proračunski izdatki so se med januarjem in junijem povečali za 9 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, kar predstavlja 46,6 % načrtovanih izdatkov. Prihodki so medtem dosegli 46,9 % načrtovanih in so bili za 2,5 % višji kot v enakem lanskem obdobju. Proračunski primanjkljaj je v tem času znašal 823 milijonov evrov.
- Odhodkovna stran proračuna
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjeno okoli milijardo evrov, kar je primerljivo z lanskim prvim polletjem.
V socialne sklade – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje – je država prispevala 1,2 milijarde evrov, kar pomeni 1,5 % več kot v istem obdobju lani. Od tega je večinski del, 937 milijonov evrov, šel v pokojninsko blagajno, kjer je zaradi večjega števila upokojencev in usklajevanja pokojnin zabeležen 8,4-odstotni porast.
Investicijski izdatki so znašali 526 milijonov evrov, kar predstavlja 4,3 % rast glede na lansko prvo polletje. Sredstva so bila usmerjena v modernizacijo in opremo Slovenske vojske, vzdrževanje materialnih sredstev ter investicije v cestno in železniško infrastrukturo.
Za subvencije je bilo namenjenih 325 milijonov evrov, kar je 65,5 milijona evrov manj kot lani. Lani so bile višje zaradi ukrepov za blažitev draginje, letos pa je večji poudarek na neposredni podpori kmetijstvu.
V obnovitveni sklad po avgustovskih poplavah leta 2023 je bilo v prvem polletju letos prenesenih 106 milijonov evrov iz davka na bilančno vsoto bank ter dodatnih 115 milijonov evrov iz naslova povišane stopnje davka na dobiček pravnih oseb.
- Prihodkovna stran proračuna
Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir državnega proračuna, so v prvih šestih mesecih znašali 6,3 milijarde evrov, kar je 3,3 % več kot v enakem obdobju lani.
Prihodki iz davka na dodano vrednost so znašali 2,6 milijarde evrov, kar predstavlja 3,2 % rast. Dohodnina je prispevala 1,2 milijarde evrov, kar je 5,6 % več kot lani. Rast akontacij dohodkov iz zaposlitve (višja za 6,2 %) je posledica visoke zaposlenosti in pritiska na rast plač. Del prihodkov iz dohodnine se prenese občinam, ki so letos prejele 35 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani (rast za 4,6 %).
Prihodki iz naslova trošarin so znašali 779 milijonov evrov, kar je za 0,7 milijona evrov manj kot lani. Padec izhaja predvsem iz nižjih prilivov trošarin na energente, medtem ko so bile trošarine na tobak in alkohol višje.
Prihodki od davka na dobiček pravnih oseb so znašali 859 milijonov evrov, kar pomeni 15,2-odstotni padec v primerjavi z lanskim letom. Glavni razlog za upad je manjši poračun za leto 2024 v primerjavi z letom prej.
* * *