Ljubljana, 2. 10. 2026 – Poslanke in poslanci so na 25. izredni seji Državnega zbora RS, ki je potekala v četrtek, 1. 10. 2026, sprejeli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 (ZIPRS2627-A) in Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 (Rb2026).
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027 (ZIPRS2627-A)
Poslanke in poslanci so s 47 glasovi za in 25 proti sprejeli Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2026 in 2027, ki ureja tehnično izvajanje rebalansa letošnjega proračuna. Gre za spremljajoči akt, ki omogoča začetek izvajanja rebalansa letošnjega proračuna. Predlog med drugim prinaša dvig povprečnine za 10 evrov, na 845 evrov.
Višja povprečnina se bo občinam priznala za celotno leto 2026, razlika med prvotno dogovorjeno in zdaj določeno povprečnino pa se bo poračunala in občinam nakazala najpozneje do 11. novembra. Izpada bo zato po ocenah finančnega ministrstva za 22 milijonov evrov.
| ZOS na problematiko prenizke povprečnine opozarja že več let. Tudi v letu 2026 smo večkrat opozorili, da dogovorjena povprečnina v višini 835 evrov ne zagotavlja zadostnih sredstev za nemoteno izvajanje vseh zakonsko določenih nalog občin. Pri tem smo ves čas izpostavljali vse večji razkorak med višino povprečnine in dejanskimi stroški občin, na katere pomembno vplivajo povečani stroški dela zaradi plačne reforme in dviga minimalne plače ter rast cen energentov, blaga in storitev. Po izračunih ZOS se stroški občin za izvajanje zakonsko določenih nalog gibljejo okoli 925 evrov na prebivalca. Glede na dogovorjeno povprečnino v višini 835 evrov to pomeni razkorak v okvirni višini 200 milijonov evrov na ravni vseh občin. ZOS je zato s številnimi dopisi pristojnim ministrstvom predlagal, da se povprečnina za drugo polovico leta 2026 zviša na 887,33 evra, kar pomeni povečanje za 52,33 evra. Predlog je temeljil na oceni dejanskih finančnih potreb občin in nujnosti zagotovitve ustreznih sredstev za izvajanje njihovih zakonskih nalog. Predlagano zvišanje tako predstavlja delni odziv na večkratna opozorila in prizadevanja ZOS za izboljšanje financiranja občin ter za večje upoštevanje dejanskih stroškov, ki jih imajo občine pri izvajanju zakonsko določenih nalog. |

Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026 (Rb2026)
Poslanke in poslanci so sprejeli Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2026. V rebalansu so letošnji prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka, na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe vlada navaja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost, z novim mandatom pa so se zgodile tudi reorganizacije nekaterih ministrstev.
Proračunski primanjkljaj naj bi tako znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP-ja, s čimer se predvideni primanjkljaj povečuje za okoli 100 milijonov evrov. Fiskalni svet ob tem opozarja, da bo rast neto izdatkov s približno osmimi odstotki znova višja od dovoljenih 4,4 odstotka, rebalans pa pomeni odmik od zavez za zagotavljanje vzdržnih javnih financ ter ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
Poseben del so še sredstva za odpravljanje posledic naravnih nesreč, in sicer v višini 359 milijonov evrov. Predlagani rebalans upošteva tudi spremembe v organizaciji državne uprave. Število ministrstev se je zmanjšalo z 19 na 14, zato je bilo treba prilagoditi finančne načrte in prerazporediti sredstva med resorji. Cilj pa ostaja postopno zmanjševanje deleža javnega dolga v BDP-ju. Konec leta 2025 je ta znašal 65,1 odstotka BDP-ja, letos naj bi se znižal na 64,6 odstotka BDP-ja.
***
