Ljubljana, 29. 11. 2024 – Predsedstvo Združenja občin Slovenije (v nadaljevanju: predsedstvo ZOS) je na deveti redni seji med drugim opravilo razpravo o predlogu novele Zakona o financiranju občin. Prav tako je bilo danes obveščeno, da je Vlada RS včeraj, 28. 11. 2024 prekinila obravnavo predloga novele Zakona o financiranju občin in napovedala usklajevanja z združenji. Ker se predsedstvo ZOS z nekaterimi spremembami novele Zakona o financiranju občin ne strinja, je na Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za finance in na Kabinet predsednika vlade naslovilo dopis s pripombami.
V ZOS se v zvezi z romskim vprašanjem strinjamo s predsednikom vlade, da naj se vsi ukrepi, ki se tičejo reševanja romskih vprašanj, sistemsko obravnavajo skupaj na enem mestu, in ne v okviru Zakona o financiranju občin.
Izpostavili smo, da je Združenje občin Slovenije (ZOS) interesno združenje slovenskih občin, ki ima status reprezentativnega zastopnika lokalnih interesov in v katerega je vključenih 127 občin članic.
ZOS v imenu 127 občin članic ni podpisalo Dogovora o višini povprečnine za leti 2025 in 2026, ker neenako obravnava Slovenske občine. Do podpisa z naše strani ni prišlo predvsem, zaradi:
- zelo spornih rešitev glede delitve dela občinskih sredstev (kršeno načelo enakosti) in
- določbe, da se sistem izračuna višine povprečnine, uporabljen pri pogajanjih v letu 2024, predvideva sistemsko vgraditi v Zakon o financiranju občin.
Predsedstvo ZOS torej nasprotuje načinu spreminjanja financiranja občin, kot ga predvideva dogovor. Del sredstev se tako, po na hitro zlepljenem ključu, deli le eni tretjini občin, sam izračun višine povprečnine pa ne sloni na temeljiti analizi in izračunih, kaj rešitve prinašajo.
Poudarili smo, da je iz simulacij izračunov (PRILOGA) razvidno, da predlog novele, ki namesto določanja povprečnine uvaja izračun le te, ne sledi dejanskim stroškom, ki jih imajo v agregatu občine v posameznem letu. Skladno z Ustavo RS mora namreč država zagotavljati financiranje nalog, ki jih je občinam naložila na podlagi zakonov, zato sistemska uzakonitev zaskrbljujoče vrzeli med dejanskimi stroški in prihodki za izvajanje zakonskih nalog pomeni kršitev Ustave RS. Podatki MF za leto 2023 izkazujejo alarmantno situacijo med stroški in povprečnino, kjer je razkorak 14,87% oz. 212 mio EUR. Simulacija za leto 2024 izkazuje rekordnih 15,45% oz. preko 230 mio EUR primanjkljaja! Povprečnina za 2025 sloni na 12,6% oz. 204 mio EUR minusa, za leto 2026 11,04% oz. 191 mio EUR minusa. V letu 2027 kalkulacije izkazujejo, da bo še vedno preko 10% oz. preko 185 mio EUR minusa. Izračuni kažejo, da bodo občine s predvideno sistemsko nastavitvijo povprečnine enostavno obubožale.
Predlagali smo, da se navedeno skrbno preuči, in da se v predlogu novele Zakona o financiranju občin financiranje občin določi na način, ki bo analitičen, jasen, nedvoumen, transparenten in bo hkrati omogočal normalno delovanje lokalne samouprave.
Posredovan dopis je na voljo v priponki.