Ljubljana, 5. 7. 2024 – Danes je potekal sestanek predstavnikov vseh treh združenj na Ministrstvu za naravne vire in prostor. Tema sestanka so bila izhodišča za pripravo novele zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Predstavnici Združenja občin Slovenije (ZOS) sta na sestanku predlagali, da pristojni na ministrstvu proučijo pretekle predloge ZOS za spremembo tega zakona in jih skušajo dodatno vključiti v izhodišča (pohitritev postopkov z namenom hitrejše pomoči, dodelati sistem AJDA, skrajšati postopke sprejemanja posameznih dokumentov v okviru državnih organov, zmanjšati prag za uporabo sredstev za odpravo naravnih nesreč oziroma za aktivacijo sistema, prilagoditi sistem na način odzivnosti na lokalne in regijske naravne nesreče-da se ne čaka na zadostitev kriterijev na državni ravni).
Na sestanku so bile predstavljena naslednja izhodišča:
- Ureditev prenosa dopustov za zaposlene, ki zaradi nujnih delovnih potreb ob nastanku naravnih nesreč niso mogli izrabiti letnega dopusta:
Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z izvajanjem nalog po odločitvi delodajalca povezanih z ukrepi in ravnanji ob nastanku naravnih nesreč ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za preteklo koledarsko leto v rokih, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih, pravico letni dopust za preteklo koledarsko leto izrabiti do 31. decembra tekočega koledarskega leta.
Določba bi veljala za vse zaposlene v zasebnem in javnem sektorju, torej tudi za javne uslužbence, ki izvajajo načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti ministrstev in organov v njihovi sestavi ob naravnih nesrečah, od sprejema naprej.
- Notranja uskladitev besedila zakona:
V okviru nameravane spremembe ZOPNN-a je treba uskladiti besedilo petega odstavka 7. člena ZOPNN-a, da bo usklajen z besedilom ZOPNN-a in sicer da komisiji za odpravo posledic nesreč predseduje predstavnik ministrstva pristojnega za naravne vire.
- Iskanje sistemske rešitve za posameznike ki še niso bili vseljeni v objekte, ki so že zgrajeni:
S spremembo ZOPNN-a so oblikovali sistemsko rešitev za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, ampak gradnja še ni bila dokončana in še niso imeli določene hišne številke, zato v njej še nihče ni živel in posledično tudi ni imela nobena oseba prijavljenega stalnega naslova na tem objektu, niti ni bilo naseljeno (možnih primerov je več). Predlogov za sistemsko ureditev tega vprašanja je precej a pomembno je, da v okviru Zakona natančno določimo kriterije ter postavimo mejo, od katere dalje je nekdo do sredstev upravičen.
- Razširitev nabora podatkov za obdelavo osebnih podatkov
Predlagajo razširitev nabora podatkov za obdelavo osebnih podatkov, namreč iz razloga hitrejše obdelave vlog upravičencev, je potrebno zagotoviti zakonsko podlago za obdelavo dodatnih podatkov iz evidenc podatkov.
- Iskanje nadomestne rešitve za kreditiranje fizičnih oseb.
Trenutno veljavni Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč ZOPNN v 27 členu določa, da si fizične osebe za obnovo stanovanja lahko pridobijo stanovanjsko posojilo pri javnem stanovanjskem skladu ne glede na višino dodeljenih sredstev za odpravo posledic nesreč, kar pa se v praksi ne izvaja, ker Javni stanovanjski sklad tovrstnih oblik financiranja ne podpira več. V skladu s tem, je treba poiskati nov vir financiranja za ta namen. V okviru pridobivanja predlogov sprememb ZOPNN-a, smo prejeli tudi mnenje Ministrstva za solidarno prihodnost (MSP), kjer navajajo, da jim ni uspelo detektirati nobenega akterja, ki bi lahko zagotavljal tovrstno financiranje fizičnih oseb, na podlagi česar predlagamo, da kreditiranje fizičnih oseb preide na SID banko.
Poleg navedenega predlagajo, da v ZOPNN implementirajo tudi poroštveno shemo za kreditiranje fizičnih oseb, po enakem vzoru, kot je bila implementirana v interventni Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev-ZORZFS.
- Črtanje tretjega in četrtega odstavka 46.a člena:
Glede trenutno veljavnega 46.a člena ZOPNN-a se je pri vprašanju razlage tretjega odstavka 46.a člena ZOPNN-a opredelila Služba Vlade za zakonodajo in sicer da da z nobeno od ustaljenih metod razlage določbe tretjega odstavka 46.a člena ZOPNN ni mogoče razlagati na ustavnoskladen način, na podlagi česar predlagamo črtanje obeh odstavkov.
- Uvedba prožnejših oblik financiranja kmetijstva in gospodarstva
S strani MGTŠ je bila predlagana sprememba ZOPNN-a v delu, ki se nanaša na ukrepe finančnega inženiringa in sicer da se ne uporablja zgolj za odpravo posledic škode v gospodarstvu, ampak se uporabi tudi za odpravo škode na stvareh ter škodo v kmetijstvu, kar že omogoča 50. člen EU Uredbe o splošnih skupinskih izjemah oziroma »de minimis«. S predlagano spremembo bi se omogočilo, da so ukrepi finančnega inženiringa namenjeni upravičencem iz gospodarstva in kmetijstva.
Jasneje je določeno, da se za vsako področje (torej za področje gospodarstva in področje kmetijstva) oblikuje poseben posojilni sklad oz. garancijska shema. Za posojilni sklad/garancijsko shemo s področja gospodarstva je pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in za posojilni sklad/garancijsko shemo s področja kmetijstva Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
ZOS je izjemno angažirano ves čas lanskega leta, kot tudi letos spremljalo izvrševanje zakonodaje na področju odprave naravnih nesreč, zato lahko podamo oceno, da je sistem tog v vsebinskem in administrativnem smislu, da ne more slediti vsem pojavom naravnih nesreč, da ni primerno digitalno podprt in da je izjemno administrativno obremenjen.
Na podlagi predstavitve izhodišč je razvidno, da gre bolj za »kozmetične« predloge izhodišč, zato menimo, da je potrebno pripraviti novo sistemsko zakonodajo na tem področju, saj bomo vsi skupaj morali tudi na tem področju delovati bolj učinkovito.
***