Ljubljana, 5. 11. 2026 – V okviru priprave Programa lokalnega razvoja v sklopu Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma 2021-2027 je potekal sestanek, na katerem je Ministrstvo za lokalno samoupravo, regionalni razvoj in razvojno politiko (MLSKRR) predstavilo osnutek strategije programa. Sestanka se je udeležilo tudi Združenje občin Slovenije (ZOS).
Program lokalnega razvoja je predviden že v memorandumu. V oktobru je bilo v okviru priprave njegove zasnove organizirano posvetovanje z deležniki, na katerem so poleg predstavnikov ZOS sodelovali tudi predstavniki ministrstev in drugih organizacij. Razprava je bila namenjena prepoznavanju ključnih izzivov in potreb na področju lokalnega razvoja, zlasti na območjih, ki se soočajo z večjo oddaljenostjo in slabšo dostopnostjo storitev. Nosilec programa je MLSKRR, ki bo odgovorno za njegovo pripravo in izvajanje ter pripravo in izvedbo javnih razpisov. Pri pripravi in izvajanju sodelujejo tudi zunanji partnerji, med njimi Združenje norveških občin in regij.
Trije vsebinski stebri programa
Predstavljeni osnutek strategije temelji na treh glavnih rezultatih oziroma pričakovanih spremembah, ki naj bi prispevale k bolj odpornim, vključujočim in trajnostnim lokalnim skupnostim. Program bo posebej usmerjen v občine in prebivalce odmaknjenih oziroma slabše oskrbovanih območij ter v povečanje vključenosti prebivalcev v življenje lokalnih skupnosti.
1. Dostopne in vključujoče skupnosti
Prvi steber je namenjen izboljšanju dostopnosti osnovnih storitev za prebivalce odmaknjenih in slabše oskrbovanih območij. Predviden je razvoj in preizkušanje različnih modelov zagotavljanja storitev, kot so večnamenske dostopne točke, mobilne storitve ter povezovanje različnih izvajalcev in storitev. Pomemben del je tudi krepitev zmogljivosti izvajalcev in zagotavljanje dostopa do storitev mobilnosti, vključno s prevozi na zahtevo.
V okviru tega stebra je predvidena tudi krepitev sodelovanja prebivalcev v lokalnih skupnostih, med drugim z razvojem in nadgradnjo večnamenskih skupnostnih prostorov. Tretji sklop se nanaša na izboljšanje digitalnih spretnosti prebivalstva, zlasti starejših in drugih skupin z nižjo ravnjo digitalnih znanj, ter na varno in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij.
2. Podnebno odporne skupnosti
Drugi steber je namenjen krepitvi zmogljivosti občin in prebivalcev za prilagajanje podnebnim spremembam. Predvideno je vključevanje podnebnega prilagajanja v vsakodnevno delo občinskih uprav, priprava lokalnih načrtov prilagajanja ter razvoj in izvajanje ukrepov, ki bodo prilagojeni značilnostim posameznih območij.
Pomemben poudarek je tudi na ukrepih, ki bodo oblikovani skupaj s prebivalci in drugimi lokalnimi deležniki ter preizkušeni v pilotnih projektih.
3. Bolje upravljane skupnosti
Tretji steber se osredotoča na digitalizacijo, in sicer izboljšanje lokalnega upravljanja, krepitev zmogljivosti občinskih uslužbencev in izvoljenih predstavnikov ter razvoj bolj preglednih in participativnih načinov odločanja. Predvideni so usposabljanja s področja dobrega upravljanja, strateškega načrtovanja, lokalnega razvoja, komuniciranja in vključevanja prebivalcev.
Poseben poudarek je namenjen tudi uvajanju oziroma nadgradnji participativnih mehanizmov na lokalni ravni ter izboljšanju digitalnih storitev občin, upravljanja podatkov in njihove uporabe pri odločanju.
ZOS poudarja pomen rešitev, ki bodo občinam dejansko olajšale delo, omogočile učinkovitejše izvajanje storitev in izboljšale uporabo podatkov pri načrtovanju lokalnega razvoja.
Predstavljeni osnutek predstavlja izhodišče za nadaljnjo pripravo programa. ZOS bo gradivo podrobneje preučil in po potrebi posredoval dodatne pripombe ter predloge, zlasti z vidika izvedljivosti predvidenih ukrepov, potreb občin in dolgoročne vzdržnosti rešitev.
***