Ljubljana, 30. 5. 2024 – V okviru enomesečne javne obravnave predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kritični infrastrukturi (v nadaljevanju: Zakon) je Ministrstvo za obrambo v Državnem svetu RS organiziralo javno predstavitev predloga.
Minister za obrambo Marjan Šarec je opozoril na velike varnostne spremembe v zadnjih letih ter na pomen neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture in varnosti dobavne verige. Spomnil je na posledice žledoloma in lanskih poplav, pandemijo koronavirusa, pa tudi na posledice vojaške agresije na Ukrajino.
Zakon o kritični infrastrukturi (ZKI) je bil sprejet leta 2017, dve leti pozneje pa je Vlada Republike Slovenije določila kritično infrastrukturo Republike Slovenije in njene upravljavce v osmih sektorjih kritične infrastrukture. Upravljavci kritične infrastrukture so gospodarske družbe, zavodi, državni organi in Banka Slovenije, ki imajo v lasti ali upravljajo kritično infrastrukturo. Decembra 2002 je bila sprejeta Direktiva Evropske unije o odpornosti kritičnih subjektov (angleško The Critical Entities Resilience Directive – direktiva CER), ki so jo države članice dolžne prenesti v svojo zakonodajo do 17. oktobra letos.
Ministrstvo za obrambo, ki je na podlagi ZKI pristojno za usmerjanje in usklajevaje dejavnosti na področju kritične infrastrukture, je za prenos direktive CER v slovenski pravni red pripravilo predlog Zakona.
Predlog Zakona:
- v celoti sledi določbam direktiveCER , hkrati pa z njim natančneje ureja določena vprašanja, povezana z odzivanjem na izredne dogodke na področju kritične infrastrukture;
- v ospredje postavlja storitve, ki so ključne za ohranitev življenjsko pomembnih družbenih funkcij, gospodarskih dejavnosti, javnega zdravja in varnosti ali okolja, in njihovo neprekinjeno zagotavljanje v enajstih sektorjih kritične infrastrukture;
- spreminja koncept zaščite kritične infrastrukture in se osredotoča na krepitev odpornosti kritičnih subjektov in kritične infrastrukture, ki omogoča zagotavljanje bistvenih storitev;
- opredeljuje nacionalni okvir za odpornost kritičnih subjektov in Vladi RS nalaga sprejem strategije za odpornost kritičnih subjektov in nacionalne ocene tveganja za opravljanje bistvenih storitev ter opredeljuje osnovna izhodišča za njuno pripravo in obvezne vsebine obeh aktov;
- vzpostavlja podlago za oblikovanje sistema zgodnjega opozarjanja na področju kritične infrastrukture in mehanizma priglasitve izrednih dogodkov.
Predlog Zakona bo v javni obravnavi do vključno 10. 6 .2024, potem bo sledilo medresorsko usklajevanje ter vladni in parlamentarni postopek. V šestih mesecih po uveljavitvi novega Zakona bo Vlada RS z Uredbo določila bistvene storitve, podsektorje, nosilce sektorjev in sodelujoče organe, kategorije subjektov ter mejne vrednosti kriterijev za ugotavljanje kritičnih subjektov.
***