Ljubljana, 18. 12. 2024 – Danes, 18. 12. 2024, je na Ministrstvu za kulturo potekala predstavitev predloga novele Zakona, ki ureja varovanje kulturne dediščine. Sestanka se je udeležilo tudi več predstavnikov občin, ki so del ZOS.
Uvodoma je državni sekretar Matevž Čelik Vidmar pojasnil, da gre za zelo kompleksen predlog novele Zakona o varstvu kulturne dediščine. Povedal je, da so se prenove Zakona lotili, saj obstoječi ZVKD-1 na nekatera vprašanja ni podajal jasnih odgovorov. Državni sekretar Čelik Vidmar je povedal, da bo predlog Zakona v javno obravnavo podan v petek, 20. 12. 2024.
Razlog za sprejetje novega Zakona je predvsem v večji preglednosti in racionalizaciji postopkov. Predlog Zakona namreč zasleduje večjo preglednost, enostavnejše in učinkovitejše postopke ter olajševanje sodelovanja med različnimi področji in akterji. Poleg tega je pomemben cilj predloga Zakona tudi večje pravno varstvo dediščine na sploh.
Trenutno stanje, na področju, ki ga ureja ZVKD-1 kaže na pomanjkanje integracije kulturne dediščine v projekte in razvojne načrte, slabo preglednost vzpostavljanja varstvenih režimov, nepreglednost postopkov vnosa in obsega objektov in predmetov v registru ter sistemsko neurejenost področja muzejev, ki ovira njihovo vključevanje v dejavnosti. Poleg tega se težave pojavljajo tudi zaradi nejasnega obsega javne službe in razmejitev s tržno dejavnostjo pri javnih zavodih ter zaradi propadanja spomenikov, ki so posledica ovir pri upravljanju.
Med ključne posodobitve predloga Zakona spada sprememba termina iz »varstva« v »varovanje«. Poleg tega se razširja, jasneje opredeljuje in posodablja celotna terminologija. Hkrati se s predlogom Zakona razširja in jasno opredeljuje javni interes, javno korist in javne službe.
Predlog Zakona med drugim predvideva tudi jasno opredelitev posebnega varstva nepremične dediščine, enostavnejšo in bolj pregledno obravnavo kulturnovarstvenih pogojev in soglasij ter preoblikovanje mehanizma za odstranitev stavbne dediščine in izravnalnega ukrepa.
Med pomembnejše spremembe, ki jih prinaša predlog Zakona spada tudi celovita prenovam muzejske javne službe za izboljšanje ponudbe. Gre za celovito ureditev področja muzejev za boljšo dostopnost in vključevanje v turizem, posodobitev nalog državne javne službe muzejev ter pristojnosti in dolžnosti ministrstva in opredelitev lokalne javne službe muzejev ter pristojnosti in dolžnosti občin. Že v trenutno veljavnem ZVKD-1 je zapisano, da je država dolžna sofinancirati državno javno službo muzeja, vendar največ v višini 80%. V predlogu Zakona pa se dodaja še obveznost občin na način, da se zapiše, da so te na drugi strani dolžne financirati 20%.
Tudi izboljšanje mehanizmov varstva predstavlja ključno spremembo, ki jo prinaša predlog Zakona. Tako je občinam omogočeno, da občinski organi objekte, ki so ogroženi, začasno razglasijo za spomenike lokalnega pomena in jih na ta način zavarujejo. Pri tem omenjena razglasitev lahko traja največ eno leto.
Predstavniki občin so izpostavili, da gre za pomemben predlog Zakona. Poleg tega so povedali, da za marsikatero občino izjemno velik del stroškov predstavljajo stroški s področja arheologije. Zato so predstavnike ministrstva pozvali k spremembi sheme sofinanciranja na omenjenem področju.
* * *
