Ljubljana, 12. 6. 2024 – Predsedstvo ZOS se je na tokratni seji sestalo z državnim sekretarjem na Ministrstvu za zdravje Marjanom Pintarjem, s katerim so opravili konstruktivno razpravo o izzivih primarnega zdravstva, ki segajo tako na področje problematike pomanjkanja zdravnikov kot tudi investicij. Predsedstvo poziva k zagotovitvi dodatnih sredstev za investicije v primarno zdravstvo, prav tako pa tudi k ureditvi sofinanciranja investicij v objekte, katerih lastnik je občina, storitve pa se izvajajo na podlagi podeljenih koncesij.
Investicijska sredstva so bila pomembna tema pogovora z državnim sekretarjem Pintarjem. Res je, da je bilo z Zakonom o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021 do 2030 zagotovljenih 200 mio evrov sredstev za investicije v primarno zdravstvo, res pa je tudi, da so bila investicijska sredstva z Zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva znižana. Da zniževanje sredstev ni prava smer so člani predsedstva ponovno opozorili državnega sekretarja. Občine na ta sredstva lahko kandidirajo na razpisih ministrstva, kar pozdravljamo, saj je bilo izvedenih že kar nekaj investicij, veliko pa jih je še v teku. Večletni javni razpisi so dobra praksa in nadejamo se, da bo taka ostala tudi po letu 2030. Nadgradnja le-te pa bi vsekakor bilo povečanje investicijskih sredstev.
Predsedstvo je državnega sekretarja posebej opozorilo tudi na težave občin pri izvajanju investicij v javne zdravstvene domove, v katerih delo opravljajo koncesionarji. Ker občine za izvedbo zdravstvenih storitev v nove oz. obnovljene objekte ne uspejo zagotoviti zaposlitve zdravniškega kadra, uspejo pa ta manko zapolniti s koncesionarjem, do investicijskih sredstev niso upravičene. Glede na to, da je lastnik objekta občina in ne koncesionar, menimo, da so do teh investicijskih sredstev občine upravičene. Predsedstvo zato poziva ministrstvo k preučitvi sprememb kriterijev sofinanciranja, v kolikor pa se izkaže za nujno potrebno, pa tudi k spremembi področne zakonodaje.
Za manjše občine so pomembne tudi podeželske ambulante, katere predvideva tudi strategija razvoja primarnega zdravstva do leta 2031. ZOS je v preteklosti v pogovorih z ministrstvom že odpiralo to temo in z ustrezno naslovitvijo bi se zdravniki tudi odločali, da svojo prakso opravljajo v teh ambulantah. Mnoge občine se trudijo z zagotovitvijo tako ustreznih prostorskih pogojev dela in bivanja, je pa tudi na strani države, da doda svoj kamenček v mozaiku. To bi lahko dodala tudi z zagotovitvijo investicijskih sredstev za tovrstne ambulante.
ZOS na težave s pomanjkanjem zdravnikov opozarja že vrsto let. Problematike se je treba lotiti večplastno, začeti pa je treba že pri izobraževalnem sistemu, in sicer tako, da se že v srednjem šolstvu poveča število vpisnih mest za področje zdravstva, enako pa je treba storiti tudi na področju visokega šolstva. Zelo pomembno je, da zdravnikom zagotovi dobre delovne pogoje, tako z vidika stimulativnega plačila za opravljeno delo kot tudi iz organizacije samega dela in dobrih prostorskih pogojev. Z zagotovitvijo vsega tega bi zagotovo pomembno doprinesli k temu, da zdravniki ne bi odhajali iz javnega zdravstva k zasebnikom ali celo v tujino.
Zadnji del pogovora so člani predsedstva namenili stavki zdravnikov, ki traja že vse od 15. 1. 2024. Z izzivi zagotavljanja nemotene zdravstvene oskrbe se namreč srečujejo tudi zdravstveni domovi.
***