Ljubljana, 2. 10. 2023 – Predsedstvo ZOS je na današnji četrti seji razpravljalo o višini povprečnine za leti 2024 in 2025 ter o predlogu Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Stroški občin se povečujejo in temu mora slediti tudi višina povprečnine. V mesecu septembru so se pričela pogajanja o določitvi višine povprečnine za prihodnji dve leti. Združenja občin so še pred pričetkom pogovorov na Ministrstvo za finance posredovala skupni predlog višine povprečnine, in sicer za leto 2024 v višini 799,58€, za leto 2025 pa v višini 815,69€. Za vladno stran je bil to nesprejemljiv predlog, zato je bil oblikovan približevalni predlog v višini 776€.
Gre za sredstva s katerimi občine zagotavljajo kritje zakonsko določenih nalog. Za te je država dolžna zagotoviti finančne vire in k temu jih ne zavezuje le slovenska zakonodaja, temveč tudi Evropska listina o lokalni samoupravi. Razkorak med stroški občin in povprečnino je bil v lanskem letu 12,5%, izračuni za letošnje leto kažejo, da bo ta 15%, kar je največ do sedaj. Treba se je izognit ponovnemu zajedanju v investicijska sredstva zato, da bi se zagotavljalo izvajanje nalog, ki jih občinam nalaga država. Gre za sredstva, ki so izjemnega pomena tudi za izvedbo evropskih projektov, saj morajo občine zagotavljat tudi lastna sredstva.
Predsedstvo ZOS se tudi jasno zaveda, da so med občinami odstopanja pri zaposlenih v javnih zavodih in da je to problematiko treba ustrezno nasloviti, vendar brez jasnih izračunov in natančnih virov podatkov to ni mogoče. Občine na različne načine rešujejo težave in tudi način izvajanja nalog. Kar nekatere uredijo preko javnih zavodov, druge uspejo urediti tudi znotraj občinskih uprav in zato je izjemno pomembno in po mnenju predsedstva ZOS primernejše, da se to vprašanje rešuje na sistemski ravni in ne v okviru pogajanj o določitvi višine povprečnine, sploh pa ne v okviru tega zneska. To je treba nasloviti ločeno od tega.
V razpravi o predlogu Zakona spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je bilo s strani predsedstva ZOS podano jasno stališče, da brez pokrajin ne moremo govoriti o skladnem regionalnem razvoju. Občinam je treba občinam zagotovit možnost razvoja in se na široko izognit temu, da bi se sredstva koncentrirala v večjih centrih in bi se pozabilo na manjše občine. Ne gre samo za obmejna območja, tudi za ostala problemska območja, ki se soočajo z velikimi izzivi. Npr. prometna umaknjenost je za občine ravno tako problematična kot obmejna, sploh za tiste občine z razvito industrijo. Razvojne agencije so pomembne, vendar so občine tiste, ki so gonilo razvoja. Predsedstvo ZOS je zavzelo jasno stališče, da je proti praksi, ki pomeni nadaljevanje centralizacije države. ZOS nasprotuje temu, da se javne službe, ki vplivajo na razvoj, zapira in seli v velike centre. Žal se na enako dogaja tudi na drugih področjih, npr. srednjega in visokega šolstva. Tako finančne kot kadrovske vire je treba razpršit po regijah in s tem zagotovit temelje za razvoj skladnega oz. skladnejšega regionalnega razvoja. S tem tudi decentralizacijo in dekoncentracijo moči.
* * *