S strani DZ RS smo v pregled in v mnenje prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju: Zakon).
Vlada RS s tem predlogom Zakona nadomešča predlog, katerega zakonodajni postopek se je začel 21. oktobra 2025. Vlada RS namreč predlaga DZ RS, da predlog Zakona obravnava po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve obstoječega zakona.
Predlog prinaša potrebne dopolnitve, ki so se pokazale kot nujne od uveljavitve obstoječega zakona, ter uvaja dve novi socialnovarstveni storitvi – »podporo v skupnosti za odrasle osebe« in »podporo v skupnosti za mladoletne osebe do 18. leta«. Slednja je namenjena otrokom in mladostnikom z zahtevnejšimi zdravstvenimi, psihičnimi ali telesnimi težavami. Nova ureditev naj bi dodatno prispevala k uresničevanju pravice do bivanja v domačem oziroma družinskem okolju, kar je v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov.
Predlagane spremembe poleg uvedbe novih storitev prinašajo tudi posodobitve in prilagoditve na področju delovanja centrov za socialno delo, socialnovarstvenih programov, nosilcev javnih pooblastil ter kadrovskega štipendiranja, s ciljem učinkovitejšega izvajanja nalog in prilagoditve zakonodaje razmeram na terenu.
V procesu vzpostavljanja novih storitev – podpore v skupnosti za odrasle osebe ter podpore v skupnosti za mladoletne osebe do 18. leta – se bo postopno in sorazmerno zmanjševala potreba po dodatnih kapacitetah v institucionalnih oblikah varstva, hkrati pa se bodo povečevale zmogljivosti storitev v skupnosti. Spremembe sledijo Skupnim evropskim smernicam za prehod iz institucionalne v skupnostno oskrbo, kar pomeni preusmerjanje obstoječih finančnih sredstev iz institucionalnega varstva v storitve v skupnosti. Takšen pristop zagotavlja finančno stabilnost sistema in ne predvideva povečanja skupnega obsega sredstev, razen na področju podpore mladoletnim osebam z invalidnostjo ali primerljivimi zdravstvenimi stanji.
Način financiranja storitev podpore v skupnosti bo podoben obstoječemu sistemu institucionalnega varstva. Storitev plača uporabnik sam ali njegovi zavezanci, v primeru pomanjkanja sredstev pa razliko doplača občina. Enak princip bo veljal tudi za storitev »podpora v skupnosti za odrasle osebe«, saj se ohranja enak obseg uporabnikov in posledično ne povečuje finančnih obremenitev občin.
Uporabniki podpore v skupnosti bodo stroške socialnih storitev krili sami oziroma zavezanci in občine, zdravstvene storitve pa bo kril ZZZS. Trenutno uporabniki zavodom plačujejo oskrbnino, ki vključuje stroške bivanja, prehrane, tehnične oskrbe, prevoza in socialne oskrbe. Po prehodu v skupnostno obliko varstva bodo strošek socialne oskrbe plačevali izvajalcu storitve podpora v skupnosti, pri čemer bo ta strošek nižji, saj ne vključuje osnovne oskrbe (bivanja, prehrane, tehnične oskrbe). Če uporabnik ne bo imel dovolj sredstev, bodo tudi tu strošek doplačevali zavezanci oziroma občina.
Stroški zdravstvene oskrbe uporabnikov se bodo še naprej krili iz sredstev ZZZS. Če bo izvajalec podpore v skupnosti registriran tudi za opravljanje zdravstvenih storitev v skladu z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, jih bo uporabnik lahko prejemal neposredno pri njem. V nasprotnem primeru bo uporabnik koristil storitve v okviru javne zdravstvene mreže.
V priponkah so na voljo tudi:
- Predlog Pravilnika o izvajanju socialnovarstvene storitve podpora v skupnosti
- Predlog Pravilnika o merilih, pogojih in postopku za pridobitev soglasja za izvajanje storitve podpora v skupnosti
- Predlog Pravilnika o postopkih vključitve in prenehanja izvajanja podpore v skupnosti
- Ocena učinkov v zvezi z varstvom osebnih podatkov na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu – ZSV-L
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 25. 11. 2025, na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *