Vlada RS je vložila v postopek sprejema v Državni zbor RS predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah. Cilj predloga Zakona je njegova uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča U-I-7/20-7. S predlogom Zakona se tako novelirajo tiste določbe, za katere je Ustavno sodišče ugotovilo, da niso v skladu z ustavo, in tiste, za katere je bilo ugotovljeno, da so premalo natančne in neučinkovite.
Poglavitne rešitve se navezujejo na:
- Volilni spor
- Določitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij
- Omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam
- Določitev pravne podlage za povezovanje evidenc in upravljanje osebnih podatkov
Volilni spor
Izhodišča za ureditev volilnega spora v predlogu zakona sledijo okviru, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina Vlade Republike Slovenije Rešitve, glede zakonskega okvira za ureditev tovrstnega spora, ki jih je pripravila omenjena vladna delovna skupina so že vključene v veljavni Zakon o državnem svetu (novela ZDSve-B iz leta 2023) in v Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (novela ZRLI-F iz leta 2024). Smiselno podobno je volilni spor urejen v predlogu tega zakona.
Predlog zakona nadalje ureja tudi vložitev tožbe na upravno sodišče, in sicer določa, da lahko vsak vlagatelj ugovora v petnajstih dneh po objavi akta o izidu volitev v občini vloži tožbo na sodišče. Tožbo lahko vloži zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka 98. člena ZLV, ki jih občinska volilna komisija ni ugotovila ali niso bile odpravljene. Izjemoma lahko v petnajstih dneh po objavi akta o izidu volitev v občini zaradi nepravilnosti iz drugega odstavka 98. člena ZLV vloži tožbo na sodišče tudi upravičenec za vložitev ugovora iz prvega odstavka 98. člena ZLV, ki v tožbi izkaže, da je za nepravilnosti, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v ugovoru, izvedel šele po izteku roka za vložitev ugovora in da zanje pred iztekom roka za vložitev ugovora ni mogel vedeti. Obenem lahko vsak volivec, kandidat, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov v petnajstih dneh po objavi sklepa občinske volilne komisije o razveljavitvi volitev iz šestega odstavka 98. člena ZLV vloži tožbo na sodišče. Tožba se lahko vloži zaradi kršitev ZLV ali zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja. Tožba zadrži izvršitev sklepa občinske volilne komisije o razveljavitvi volitev iz šestega odstavka 98. člena ZLV. Vsak volivec, kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov lahko v petnajstih dneh po objavi akta o izidu volitev v občini vloži tožbo na sodišče tudi zaradi nepravilnosti, ki so nastale pri delu občinske volilne komisije, v volilni kampanji oziroma v zvezi z njenim financiranjem in zaradi nepravilnosti, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost volilnega postopka, niso pa nastale pri izvajanju volilnih opravil volilnih odborov.
Volilni sodnik je upravno sodišče, pri poslovanju z njim pa predlog zakona v primerjavi z drugimi postopki prinaša dve pomembni novosti, in sicer:
- elektronsko vlaganje vlog in elektronsko vročanje sodnih pisanj;
- zahtevo, da lahko v postopku pred sodiščem stranka opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik ali odvetniška družba, razen če je sama odvetnik oziroma občinski odvetnik, ko je stranka občinska volilna komisija ali občina.
S spremembo ureditve volilnega spora je bilo treba poseči tudi v ZLS, in sicer so predlagane tudi spremembe členov ZLS, ki urejajo konstituiranje občinskega sveta in začetek mandata občinskega sveta in župana. Pomembna novost je tudi poseg v 37.a člen ZLS, saj je predlagano, da občinski svet po novem ne potrjuje več mandatov novoizvoljenih članov občinskega sveta. Člani predstavniškega telesa pridobijo to lastnost z izvolitvijo. Do zdaj je veljala potrditev mandata kot avtoritativna ugotovitev, da je bil član občinskega sveta veljavno izvoljen, torej zakonito izvoljen. Tedaj je lahko začel izvajati svojo funkcijo. Potrditev mandatov je bila pogoj, da se občinski svet konstituira. Takšna rešitev je bila povzeta po vzoru potrditve mandatov poslancev državnega zbora, ki jo zapoveduje tretji odstavek 82. člena ustave. Vendar je že ustavna določba delno odstopila od pravila, da lahko o pravilnosti izvolitve odloča le državni zbor, saj je omogočila pravno varstvo. Enako je do zdaj veljalo za mandate članov občinskega sveta. Občinski svet s podrobnejšo ureditvijo volilnega spora in določitvijo volilnega sodnika v predlogu zakona ne odloča več o pravilnosti izvolitve članov občinskega sveta. Po uveljavitvi predlaganih sprememb se bo tako občinski svet zgolj seznanil z izvolitvijo članov, o zakonitosti izvolitev pa bo že pred tem presojal volilni organ ali sodišče.
Določitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij
Zaradi velikega števila občin in njihove raznovrstnosti glede na število prebivalcev je pri imenovanju predsednikov občinskih volilnih komisij in njihovih namestnikov predlagana izjema od splošnega pravila, da v volilnih organih občin sodelujejo prebivalci, ki imajo v občini volilno pravico. V nekaterih občinah tega pogoja ni mogoče zagotoviti, ker tam ni sodnikov ali drugih oseb, ki imajo v Republiki Sloveniji pridobljeno najmanj pravno izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve in druge stopnje oziroma pravno izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z Zakonom o slovenskem ogrodju kvalifikacij (Uradni list RS, št. 104/15 in 100/22 – ZSZUN) uvrščena v 8. raven. Z novo ureditvijo neodvisnost in strokovnost predsednika in namestnika občinske volilne komisije prevladata nad teritorialnim načelom. Zato je predlagano, da so predsedniki občinske volilne komisije in njihovi namestniki lahko imenovani izmed oseb, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam
S predlagano spremembo 3. člena ZLV se določa omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov v breme občin. Čeprav je v skupnih stroških rednih lokalnih volitev v letu 2018 plačilo upravnim enotam obsegalo le 0,8 % celotnega stroška rednih lokalnih volitev, gre za načeloma pomembno vprašanje, ki ob vsakokratni izvedbi rednih lokalnih volitev sproža konflikte, včasih tudi s sodnim epilogom. Na že omenjenih lokalnih volitvah v letu 2018 je ta znesek v treh občinah presegel tisoč evrov, v eni pa dva tisoč evrov. V vseh primerih so upravne enote občinam zaračunale tudi stroške dela.
Predlagana rešitev temelji na ugotovitvi, da državni organi svoje naloge v času rednih lokalnih volitev izvajajo zaradi uresničevanja ustavno zagotovljene volilne pravice. Zato ni utemeljeno, da svoje delo zaračunavajo občinam, saj gre za organe, ki jim je z zakonom zapovedana obveznost, ki se nanaša na uresničevanje volilne pravice, tudi volilne pravice občanov v občinah. Ker je ta obveznost pretežno povezana z evidenco volilne pravice, je sedanja praksa še toliko bolj nenavadna, saj državni organi na dan, ko poteka glasovanje na voliščih, posredno skrbijo tudi za odpravo napak, ki so nastale ob pripravi volilnih imenikov.
Določitev pravne podlage za povezovanje evidenc in upravljanje osebnih podatkov
V skladu z 19. členom ZEVP-2 imajo neposreden vpogled in uporabo podatkov iz evidence volilne pravice (preverjanje kandidatur) tudi občinske volilne komisije. Pri preverjanju zakonitosti kandidatur se soočajo z velikim številom kandidatov, ko je za vsakega treba preveriti, ali izpolnjuje pogoje za kandidaturo. ZLV nima pravne podlage, da bi bilo mogoče podatke o kandidatih, ki jih občinska volilna komisija pretvori v elektronsko obliko, skupinsko preveriti v evidenci volilne pravice. Zato je ta faza poseben izziv za občinsko volilno komisijo, ker jo mora opraviti v izjemno kratkih časovnih okvirih, še posebej ko gre za večje občine z velikim številom kandidatnih list in kandidatov, v največjih občinah tudi z nekaj sto kandidati. Da bi to fazo opravili hitreje in natančneje, se s predlogom zakona določa pravna podlaga, s katero se za preverjanje kandidatur (pravilnost podatkov oziroma obstoj volilne pravice) z uporabo osebnega imena in datuma rojstva ali EMŠO podatki o kandidatih, ki jih v informacijski sistem vnesejo občinske volilne komisije, neposredno računalniško povežejo z evidenco volilne pravice.
Druga sprememba se nanaša na upravljanje zbirk osebnih podatkov kandidatov. Državni organi zagotavljajo vsem občinskim volilnim komisijam informacijsko podporo rednim lokalnim volitvam. Informacijski sistem (v nadaljnjem besedilu: isDVK) zagotavlja podporo kandidacijskemu postopku, določitvi kandidatnih list, zajemu volilne udeležbe, vnosu rezultatov glasovanja, izračunu rezultatov volitev in njihovi objavi. Občinske volilne komisije uporabljajo aplikacijo že od leta 2006, ob vsakih rednih lokalnih volitvah so jo uporabljale prav vse občine, čeprav njena uporaba ni obvezna. Aplikacija je centralno vodena na strežnikih MJU občinske volilne komisije vnašajo kandidatne liste lokalno. Aplikacijo varujejo najvišji varnostni standardi za informacijske storitve. Predlog zakona daje pravno podlago DVK, da v skladu z novo ureditvijo postane pristojni organ za zagotavljanje enotne informacijske podpore za redne lokalne volitve in da soupravlja podatke, katerih upravljavci so občinske volilne komisije. Takšna rešitev je za učinkovito izvedbo rednih lokalnih volitev nujna. V skladu z 28. členom Splošne uredbe 2016/679/EU o varstvu podatkov (2016/679/EU) mora imeti državni organ, ki ni upravljavec osebnih podatkov, za obdelovanje osebnih podatkov sklenjen dogovor z upravljavcem. Dosedanja rešitev je bila upravno breme, saj je moral MJU skleniti sporazume o obdelovanju podatkov z vsemi 212 občinskimi volilnimi komisijami. Nova rešitev določa, da so občinske volilne komisije in državni organ, pristojen za informacijsko podporo lokalnih volitev, skupni upravljavci osebnih podatkov izključno za zagotavljanje informacijske podpore rednih lokalnih volitev.
Zaradi spremembe 45.a člena ZLV bo narasel strošek rednih lokalnih volitev, ki jih krijejo občine, saj bodo člani volilnih organov upravičeni do nadomestila tako za prvi kot drugi krog županskih volitev. Poleg tega bodo višja nadomestila za člane občinskih volilnih komisij v občinah z več kot 25.000 volilnimi upravičenci na zadnjih rednih lokalnih volitvah, in sicer bodo ti upravičeni do 40 %, 50 % in 100 % višjih nadomestil. Finančne posledice za občinske proračune so ocenjene na 40.000 EUR za leto 2026.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 26. 7. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.