Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev

Ljubljana, 26. 8. 2024 – Vlada RS je pripravila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (v nadaljevanju: zakon), ki je bil vložen v obravnavo v Državni zbor RS.

Cilj predloga zakona je čim hitrejša in učinkovitejša določitev postopkov za pomoč prebivalstvu, prizadetim v poplavah in plazovih.

Poglavitne rešitve predloga zakona:

  • Jasneje je določena obveznost in način sodelovanja nosilcev urejanja prostora in mnenjedajalcev in način usklajevanja, vsebina zapisnika lokacijske obravnave ter način sodelovanja dveh ali več občin.
  • Natančno je določeno, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini kot je objekt za odstranitev.
  • Nakup kmetijskih zemljišč, se za namen zagotovitve nadomestitvenih objektov izvede s sklenitvijo neposredne pogodbe in se zato pri prodaji kmetijskih zemljišč za prej opisani namen ne uporabljajo določbe od 17. do 25.a člena ZKZ.
  • Določena je obveznost, da mora biti prostorski akt za obnovo izdelan tako, da je območje stavbnih zemljišč razdeljeno na več funkcionalno zaokroženih območij, ter da mora biti določena etapnost gradnje. Gradnja nadomestitvenih objektov mora torej potekati zaporedno. Obveznost občine je tudi, da svoj veljavni občinski prostorski načrt uskladi z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za obnovo. Po sprejetju prostorskega akta vlada na predlog ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, s sklepom določi upravljavca zemljišč in ga pooblasti za nadaljnje vodenje postopkov pridobivanja potrebnih zemljišč.
  • Za uresničitev namena iz 151.č člena Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 oziroma 23. člena tega zakona, da država lastniku nepremičnine z objektom za odstranitev zagotovi lastninsko pravico na enakovredni nepremičnini, se lahko za zemljišča iz prvega odstavka 58. člena tega zakona, lastninska ali druga stvarna pravica na teh nepremičninah, v javno korist odvzame po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, razen če ta zakon določa drugače.
  • Četrti odstavek 33. člena ZDLov-1 omejuje izvajanje določenih začasnih ukrepov iz ZORZFS, ki so povezani z odpravo škode po poplavah in plazovih. Za odpravo posledic je to prepoved smiselno omejiti zaradi nujnih primerov, ko je določen poseg nujno izvesti ne glede na splošno prepoved.
  • Vezano na začasni ukrep na področju urejanja prostora se določi prepoved ponovne gradnje na območjih, kjer bodo določeni objekti za odstranitev.
  • Bolj natančna opredelitev možnosti uporabe odstranjenega plavja in odvzetih naplavin v okviru javnih služb urejanja voda tudi za namen gradnje ali vzdrževanja vodne infrastrukture na prizadetih območjih.
  • Od sprejetja ZORZFS do danes banke s strani potencialnih kreditojemalcev niso zaznale povpraševanja po kreditih s poroštvom po ZORZFS, hkrati pa se tudi nobena od bank oziroma hranilnic, ki delujejo na območju Republike Slovenije, ni odločila za sodelovanje v poroštveni shemi. Glede na to, da bodo upravičenci šele po izdaji odločbe s strani ministrstva, pristojnega za naravne vire in prostor, vedeli, koliko sredstev še potrebujejo iz naslova kreditov, je potrebno ukrep podaljšati. Hkrati se s predlogom zakona želi izboljšati povpraševanje po tovrstnih kreditih za tiste fizične osebe, ki takšne kredite potrebujejo, in po drugi strani odpraviti administrativne ovire za sodelovanje bank.
  • S predlagano spremembo daje možnost, da lahko kredit s poroštvom države za obnovo doma ali za nadomestitev doma po tem zakonu, skupaj z lastnikom poškodovane nepremičnine, najame tudi njegov ožji družinski član, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo, ki ima poleg lastnika nepremičnine na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma z listinskimi dokazi ali pričami izkaže, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem.
  • Črta se tudi zakonska zahteva po dokazilih z računi, iz katerih izhaja, da sta bila blago ali storitev uporabljena za obnovo v poplavah prizadete nepremičnine.
  • Bankam se nalaga, da namero o sodelovanju v poroštveni shemi objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter obvestijo Službo Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih.
  • Z višjim zneskom kredita se naslavlja dejanske potrebe potencialnih strank, z daljšo ročnostjo pa se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev.
  • Podaljšanje roka za izdajo poroštev, na podlagi katerega se bo poroštvo Republike Slovenije tako za kredite, najete za obnovo doma, kot tudi za kredite, najete za nadomestitev doma, izdajalo do vključno 31. decembra 2026.
  • Evropska Komisija je na področju pravil državnih pomoči (de minimis pomoči) sprejela novo Uredbo Komisije ki je začela veljati 1. januarja 2024, in ki določa pogoje za dodelitev pomoči de minimis. Zaradi navedenega se spreminja 133. člen tega zakona (in v relevantnih delih tudi 134. člen) na način, da bo skladen z veljavnimi evropskimi predpisi.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 3. 9. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *