Ljubljana, 3. 4. 2025 – Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) je na predlog novele Zakona o vrtcih, ki je bil v javni razpravi do petka, 28. 3. 2025, prejelo 927 pripomb. Svoje pripombe pa je podalo tudi Združenje občin Slovenije (ZOS). Predvideno je, da bo predlog Zakona Vladi RS predložen še ta mesec.
S predlaganim Zakonom se predvideva, da bodo občine financirale le javne in koncesionirane vrtce, kar pomeni ukinitev 85 % sofinanciranja otrok v zasebnih vrtcih brez koncesije. Ti pogosto nastajajo brez soglasja občin, ki pa morajo kljub temu zagotoviti javna sredstva. MVI poudarja, da je v javnih vrtcih zaradi manjših generacij vse več prostih mest, zato je ključno ohranjanje javne mreže vrtcev.
ZOS je opozorilo na določbo, ki bi omogočala, da lokalna skupnost odloči o povečanju števila otrok v oddelku za največ dva, razen v izjemnih primerih, določenih s podzakonskim predpisom. Nasprotovali smo tudi ukinitvi normativa +2, saj se ta uporablja le v nujnih primerih za zagotovitev vključenosti vseh otrok, ob upadanju števila vpisanih pa se bo njegova uporaba naravno zmanjšala. Razmere glede prostih mest v vrtcih se med občinami razlikujejo, v praksi pa redko pride do polne prisotnosti vseh otrok. Odločanje o normativu +2 mora ostati v pristojnosti občin in vrtcev, ne pa podzakonskih aktov ministrstva.
MVI še preučuje prejete pripombe, hkrati pa poteka medresorsko usklajevanje. Predlog Zakona nastaja v sodelovanju s ključnimi deležniki z namenom krepitve javne mreže vrtcev. Reprezentativna združenja občin že dlje časa opozarjamo na določbo 34. člena Zakona o vrtcih, ki določa, da zasebni vrtci ob izpolnjevanju pogojev prejmejo 85 % sredstev iz občinskih proračunov za vsakega vključenega otroka. Občina pri odločanju o financiranju zasebnega vrtca nima nobene pristojnosti in je zato takšen položaj v nasprotju z lokalno samoupravo, ki določa izvirne pristojnosti občin, med katerimi je tudi zagotavljanje javne službe na področju predšolske vzgoje.
V zvezi s tem je ZOS podalo več pripomb in predlagalo določitev jasnega odstotka financiranja občin zasebnim vrtcem, saj s spremembo 43. člena izginja obstoječe besedilo, ki sedaj določa višino sofinanciranja. Prav tako se sofinanciranje zasebnih vrtcev brez koncesije ne bi smelo nadaljevati neomejeno, temveč bi ga bilo smiselno časovno omejiti, na primer glede na delovno dobo nosilca dejavnosti.
MVI pri tem zagotavlja, da sprememba ne bo imela finančnih posledic za občine, ki že financirajo zasebne vrtce, saj novoustanovljeni vrtci do tega ne bodo več upravičeni.
V RS sicer deluje 108 javnih vrtcev in 94 zasebnih, od katerih jih ima 24 koncesijo, ena koncesija pa je podeljena vzgojno-varstveni družini. Zasebni vrtci delujejo v 51 občinah, koncesionirani pa v 17. V vrtce je vključenih 87.941 otrok, od tega 5,96 odstotka v zasebne vrtce. MVI ugotavlja, da se število zasebnih vrtcev zmanjšuje, medtem ko javni vrtci delujejo v vseh občinah, nekatere enote pa ob manjšem številu otrok ne obratujejo.
Med drugim je ZOS predlagalo tudi uvedbo strokovnega pomočnika za otroke priseljencev v vrtcih ter njegovo financiranje iz državnega proračuna. Jezikovne ovire, kulturne razlike in prilagajanje na novo okolje vplivajo na njihovo vključevanje v predšolsko vzgojo in kasnejši uspeh. Ker gre za širši družbeni interes in enak dostop do izobraževanja, je nujno sistemsko urediti financiranje tovrstne pomoči.
Glede obveznega vključevanja romskih otrok v vrtec eno leto pred vstopom v šolo je ZOS izpostavilo, da bo ta določba za občine pomenila dodatne prostorske, kadrovske in finančne obremenitve. Zato je nujno, da MVI v sodelovanju z občinami poišče rešitve za ustrezno izvedbo tega ukrepa, vključno z zagotovitvijo potrebnih sredstev za širitev zmogljivosti vrtcev.
* * *