Ljubljana, 20. 8. 2024 – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v poročilu o delu na področju lobiranja za lansko leto ugotavlja, da je poročanje lobirancev o lobističnih stikih na nizki ravni.
Lobiranci morajo komisiji skladno z zakonom posredovati zapis o vsakem lobiranju. Lani je komisija prejela 704 zapisov, s katerimi so skupno poročali o 5260 izvedenih stikih, med katerimi je bilo 4000 zakonitih. Pri 1623 stikih je šlo za vplivanje na sprejem predpisov in drugih splošnih aktov, pri 2377 pa za vplivanje na odločanje v drugih zadevah, kažejo podatki poročila.
Komisija še vedno ugotavlja nizko stopnjo poročanja lobirancev na lokalni ravni. Med 212 občinami je zgolj od šestih prejela zapise lobirancev o stikih z lobisti, opozarjajo na KPK.
Med ministrstvi so o stikih najpogosteje poročali ministrstvo za finance (117 zapisov), ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (85), ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (55), ministrstvo za zdravje (35) in ministrstvo za kulturo (31). Ostala ministrstva so posredovala okoli 20 ali manj zapisov, ministrstvi za notranje zadeve ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa o stikih nista poročali.
Komisija ugotavlja, da lobiranci kot lobiranje pogosto opredelijo prošnje ali vabila na sestanek, prav tako pa tudi stike s predstavniki pravnih oseb javnega prava in lokalnih skupnosti, čeprav pri tem ne gre za lobiranje. Za 814 stikov, o katerih so poročali lobiranci, se je izkazalo, da niso lobistični.
Komisija je ugotovila, da so interesne organizacije, ki morajo KPK prav tako poročati o svojem delu na področju lobiranja, poročale o 240 lobističnih zadevah, o katerih niso poročali lobiranci. Organizacije so pri teh zadevah poročale o stikih s funkcionarji oziroma javnimi uslužbenci iz 26 državnih organov. Komisija bo organe glede navedenih lobističnih zadev pozvala k dodatnim pojasnilom.
KPK poudarja, da je poročanje o lobiranju bistvenega pomena z vidika zagotavljanja transparentnosti izvajanja vplivov na oblikovanje zakonodaje in javnih politik ter odločanje o drugih zadevah v javnem sektorju. Transparentnost pa prispeva k večji odgovornosti odločevalcev in zmanjšuje tveganja za nastanek nezakonitih ali neetičnih praks.
Menijo, da aktualna zakonodaja na tem področju ne omogoča učinkovitega nadzora lobističnih stikov. Med drugim bi morali spremeniti definicijo lobista skladno z mednarodnimi trendi ter za izboljšanje nadzora uskladiti časovno poročanje lobirancev in lobistov. Prvi morajo namreč o svojem delu poročati redno, drugi pa lahko poročajo enkrat na leto za celotno preteklo leto.
KPK bo občinam ponovno obrazložila določbe o lobiranju ter jih opozorila na njihove dolžnosti. Lobirance, ki o stikih poročajo sproti, bo obveščala o morebitnih zaznanih neskladnostih, interesne organizacije, ki o lobističnih dejavnosti niso poročale, pa bo sproti opozarjala na njihove obveznosti.