Ljubljana, 15. 11. 2024 – Vlada in sindikati javnega sektorja so podpisali kolektivne pogodbe in druge dokumente za uveljavitev sprememb v plačnem sistemu. Podpis so med drugimi prispevali tudi v sindikatu državnih organov, ki je z več drugimi zavrnil parafiranje dokumentov.
Predstavniki vlade in reprezentativnih sindikatov javnega sektorja so podpisali kolektivne pogodbe oz. anekse k tem pogodbam in dogovore, ki so podlaga za dvige plač in nekatere druge spremembe, ki se bodo v plačnem sistemu uveljavile z začetkom prihodnjega leta. Podpisana je bila tudi krovna kolektivna pogodba za javni sektor.
Po podpisu pogodb in ostalih dokumentov bodo morali zdaj v javnem sektorju izpeljati vse potrebno za prehod na nov sistem, na ravni posameznega proračunskega uporabnika bo treba sprejeti akte o sistemizaciji delovnih mest, na njihovi podlagi pa skleniti pogodbe oz. anekse k pogodbam o zaposlitvi posameznikov.
Del sindikatov drugega stebra vseeno pristopilo k podpisu
Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce, zavrnili parafiranje dokumentov, je bilo pred podpisom v ospredju predvsem vprašanje uveljavitve kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti.
Reforma se bo izvajala postopoma
Reforma s plačnimi dvigi je za štiri leta ocenjena na 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju naj bi pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028. Zvišanja se bodo namreč uveljavila postopoma, v šestih obrokih, pri čemer je prvo predvideno 1. januarja 2025, zadnje 1. januarja 2028. Nekoliko drugače je določeno za poslance, funkcionarje vlade in državnega sveta, ki bi se jim zvišanja poznala šele z naslednjim mandatom.
Nova plačna lestvica ima med plačnimi razredi namesto sedanjih štirih tri odstotke, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Med drugim je v zakonu po novem določen tudi način usklajevanja plač z inflacijo, spremembe so v sistemu napredovanja in nagrajevanja.
Na vladni strani poudarjajo, da z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne, vzpostavljena bo izboljšana povezanost plačila z rezultati dela, omogočena bo večja fleksibilnost pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi znanji in kompetencami, plačni sistem pa bo omogočal tudi boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, vključno z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov tako za lažje privabljanje novo zaposlenih kakor tudi za ohranitev že zaposlenih.
***