Ljubljana, 3. 7. 2025 – Na 16. redni seji, ki je potekala 2. julija 2025, je Podnebni svet razpravljal o predlogu Podnebnega zakona, ki gre po potrditvi na seji Vlade RS v parlamentarno obravnavo. Člani sveta so sprejem predlaganega zakona načeloma podprli, vendar kot strokovno in posvetovalno telo poudarjajo, da je dokument na več mestih potreben dopolnitev in vsebinske krepitve.
Kot ključno izpostavljajo potrebo po jasnem opredeljevanju dolgoročnih in vmesnih ciljev, ki bi Sloveniji omogočili bolj učinkovito prilagajanje podnebnim spremembam ter preprečili nadaljnje povečevanje stroškov in tveganj za prihodnje generacije. Med njihovimi priporočili je tudi ponovna vključitev člena, ki ukinja subvencije za fosilna goriva, ter uvedba zelenega proračunskega načrtovanja, vključno z določenimi proračunskimi deleži za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje.
Ostro so se odzvali na 152. člen zakona, ki še vedno dovoljuje subvencioniranje fosilnih goriv. Opozarjajo, da ta člen spodkopava načelo “onesnaževalec plača” ter spodjeda pravičnost prehoda v podnebno nevtralno družbo. Kritični so bili tudi do trenutne ureditve podnebne dajatve v letalstvu, kjer po njihovem mnenju zasebni leti niso ustrezno obdavčeni glede na svojo visoko emisijsko intenzivnost.
Podnebni svet je izpostavil tudi potrebo po večji preglednosti pri določanju zavezancev za plačilo okoljske dajatve in odpravi vrzeli, ki omogočajo izogibanje obveznostim. V okviru razprave o načrtovanem odloku za porabo sredstev iz Sklada za podnebne spremembe za obdobje 2025–2028 so opozorili na pomanjkanje evalvacije učinkov dosedanjih ukrepov in predlagali bolj ciljno naravnano porabo, predvsem v industrijskem sektorju.
Člani sveta so posebej poudarili, da lokalne skupnosti še vedno nimajo dovolj jasnih in celovitih usmeritev za pripravo podnebnih strategij. Zato predlagajo oblikovanje posebnih priporočil, ki bi občinam pomagale pri prilagajanju na podnebne spremembe, saj so trenutno še vedno slabo usmerjene pri načrtovanju in izvajanju lokalnih podnebnih ukrepov.
Na koncu so se dotaknili tudi nedavne raziskave slovenskega javnega mnenja o okolju in podnebju ter predlagali, naj se rezultati dopolnijo s strokovno razlago, saj imajo tudi zastavljena vprašanja velik vpliv na oblikovanje javnega razumevanja in odnosa do podnebnih tem. Opozarjajo, da Slovenija kot majhna in izjemno ranljiva država ne more ostati pasivna, temveč mora aktivno sodelovati v mednarodnih prizadevanjih za spopadanje s podnebno krizo. Po njihovem mnenju so družbene napetosti in vojne tesno povezane z okoljskimi in podnebnimi neravnovesji, ki se medsebojno krepijo.
* * *