Ljubljana, 16. 4. 2025 – V zadnjem desetletju je podatkovna platforma Zdravje v občini postala nepogrešljiv del slovenskega javnega zdravja na lokalni ravni. Z njo je vzpostavljen celovit pregled ključnih kazalnikov zdravja v vseh slovenskih občinah in primerjavo s slovenskim in regionalnim povprečjem.
Generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Vesna Marinko je ob obeležitvi desete obletnice povedala, da imajo občine svojo zdravstveno osebno izkaznico. Kazalniki so skrbno izbrani, metodološko preverjeni in kažejo celostno sliko zdravja slovenskih občin.
Skupen cilj je usmerjen v podaljševanje zdravih in aktivnih let življenja vseh prebivalcev Slovenije in to v vsaki slovenski občini. In da bi to dosegli, je potrebno stalno usklajevanje in povezovanje aktivnosti številnih resorjev, strok, nevladnih organizacij, javnega in zasebnega sektorja.
Na ministrstvu si s sistemskimi ukrepi prizadevajo omogočiti in ustvariti okolja za bolj dejaven in zdrav življenjski slog v vseh življenjskih obdobjih – za otroke, mladostnike, družine, zaposlene in starejše. Ob tem stalno nadgrajujejo in izboljšujejo že obstoječe sistemske ukrepe na področju zdravstvene oskrbe. Pri preprečevanju bolezni in dvigu zdravstvene pismenosti je še mnogo neizkoriščenih priložnosti za izboljšanje zdravja za različne skupine prebivalcev.
Platforma Zdravje v občini zaradi celostnega pogleda na zdravje presega meje zdravstvenega sektorja in vključuje številne kazalce, ki odražajo vplive okolja, izobraževanja, prometne varnosti, življenjskega sloga ter socialne povezanosti in kakovosti bivanja. Ponuja celovit nabor kazalnikov, ki pokrivajo vsa življenjska obdobja – od rojstva do starosti.
S pomočjo aplikacije pridobivamo podatke, ki nam kažejo trende in primerjave med različnimi okolji. Na ta način lahko lažje spremljamo rezultate aktivnosti in jih tudi bolj ciljano načrtujemo.
Na podlagi objavljenih podatkov, ki zajemajo podatke za 2023, so ključni dosežki:
- Že deveto leto zapored upada število poškodovanih v prometnih nesrečah, v letu 2023 jih je bilo za skoraj 6 odstotkov manj kot leta 2022.
- Delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, je upadel za 1,3 odstotka.
- Po devetih letih naraščanja smo prvič zabeležili tudi 12-odstotno zmanjšanje povprečne bolniške odsotnosti, ki se je znižala z 21,6 na 19 dni.
- Umrljivost, prikazana po občinah, je v letu 2023 upadla za 1 odstotek, kar je posledica manjšega števila smrti zaradi bolezni srca in ožilja, rakavih obolenj in samomorov.
- Zmanjšalo se je število okužb s klopnim meningoencefalitisom, ki so upadle za kar 17 odstotkov.
V letošnjo publikacijo je vključena tudi ocena ranljivosti in tveganja za zdravje zaradi podnebnih sprememb po podnebnih regijah v Sloveniji – kar je lahko še en pomemben pripomoček pri načrtovanju ukrepov v luči vse bolj izrazitih posledic podnebnih sprememb je še dodala ga. Marinko.
***