Ljubljana, 5. 3. 2024 – Včeraj, 4. 3. 2024, so se nadaljevala pogajanja med vladno stranjo in sindikati javnega sektorja, in sicer so se sestali na krovnih pogajanjih. Za slednje je nesprejemljivo, da bi se plačna reforma in odprava plačnih nesorazmerij zgodila v petih letih. Prav tako se ne strinjajo s tem, da se v tem obdobju plače ne bi uskladile z inflacijo.
Sindikalna stran je odgovorila na zadnji vladni predlog, kateri predvideva uvedbo plačne reforme v obdobju petih let, v tem času pa se plače ne bi usklajevale z inflacijo. Po neuradnih informacijah naj bi bil predlog v petih letih vreden 1,3 milijarde evrov.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je po koncu pogajanj za medije povedal, da jih veseli, da so se končno začeli pogajati. Dodal je, da je zanje nesprejemljivo, da bi se odprava plačnih nesorazmerij zgodila v petih letih, v vsem tem času pa se plače ne bi uskladile z inflacijo.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je izpostavil vprašanje dinamike implementacije novega plačnega sistema in odprave plačnih nesorazmerij – tako s časovnega vidika kot tudi načina, kako se ta implementacija zgodi. Povedal je, da je to vprašanje “je “tisto, ki ga moramo v nadaljevanju še razrešiti, vključno z vprašanjem, kako je z usklajevanjem plačne lestvice v tem vmesnem obdobju.” So pa po njegovih besedah razrešili eno od dilem, in sicer predlog dveh varianti – po prvi bi plačni razred na novi plačni lestvici določili v višini minimalne plače iz leta 2022, po drugi pri minimalni plači iz leta 2024. Na sindikalni strani je enotno stališče, da se nova plačna lestvica ne sme začeti pod minimalno plačo. Dodal je, da je sindikalna stran tudi izrazila pričakovanje, da vladna stran “nekoliko bolj jasno strukturira način, kako je prišla do finančnih posledic uveljavitve plačne reforme in odprave plačnih nesorazmerij”. Nekaj odgovorov v zvezi s tem so dobili, konkretne izračune in nekatere projekcije, kaj bi pomenilo nadaljevanje obstoječega plačnega sistema in kako bi se plače gibale v novem, pa bo vladna stran predvidoma predstavila čez teden dni.
Do naslednje seje se bodo nadaljevala t. i. stebrna pogajanja. So se pa še dogovorili kako bodo v ta pogajanja vključili tudi delovna mesta za zaposlene v plačni skupini J.
Minister za finance Klemen Boštjančič je po koncu seje za mediej dejal, da je predlog sindikalne strani “na prvo žogo za vladno stran seveda ni sprejemljiv”, a to so pogajanja in ta bodo tekla tudi v naslednjih dneh in tednih. Poudaril je, da imata oba predloga, ki ju je prejšnji teden dala vlada na mizo, zelo visoke javnofinančne posledice. Nek okvir je in manevrski prostor, ki ga imajo, je to obdobje implementacije dogovora o odpravi plačnih nesorazmerij, česar tudi ne skrivajo.
Minister je še poudaril, da se je vlada lotila prenove plačnega sistema tako s ciljem odprave plačnih nesorazmerij, kot tudi s ciljem izboljšati učinkovitost javnega sektorja.
Je pa vladna stran vztrajala pri določitvi letošnjega regresa za letni dopust v višini minimalne plače, sindikati pa so si želeli, da bi se dogovorili o višjem regresu. Ta bo sicer izplačan tri mesece prej kot običajno, že ta mesec. Je pa minister Boštjančič ponovil, da ne zavračajo možnosti, da še pride do kakšne spremembe, predvsem za tiste z najnižjimi plačami, a čas za to je do konca junija in na vladni strani to povezujejo s siceršnjimi pogajanji, ki potekajo.
* * *