Ljubljana, 6. 6. 2025 – Včeraj, 5. junija, je Ministrstvo za naravne vire in prostor (v nadaljevanju MNVP) organiziralo že peti posvet s predstavniki občin o oskrbi s pitno vodo in odvajanju odpadnih voda, sanacijah in evropskih projektih s tega področja. Posveta se je udeležil tudi resorni minister Jože Novak.
Na posvetu so predstavniki MNVP udeležence seznanili z novostmi Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (ZOPVOOV), predvsem z vidika delovanja občin. Zakon med drugim določa način izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda, določa pa tudi oblikovanje cen za javne službe s tega področja. Zakon opredeljuje finančne vire in dodeljevanje finančnih sredstev za urejanje infrastrukture javnih služb.
Področje oskrbe s pitno vodo in odvajanja odpadnih voda potrebuje stalna in obsežna vlaganja. Eden od možnih virov za investicije je mehanizem dogovor za razvoj regij za obdobje 2021-2027: MNVP je že marca izdalo soglasja za 34 projektov na področju odvajanja in čiščenja voda in za 25 projektov s področja oskrbe s pitno vodo, ki so jih na dogovor prijavile občine. Predvidoma v tem mesecu bodo uskladili še ostale projektne predloge, ki so jih oddale občine, tako da bo MNVP tudi tem predlogom lahko podal soglasje za izvedbo.
Direktor Urada za zmanjševanje posledic naravnih nesreč Ervin Vivoda je predstavil delovanje države na področju odprave naravnih nesreč v letih 2023 in 2024, občine pa je pozval k pripravi in oddaji dokumentacije za prioritetne obnove v letošnjem letu. Predstavnika Direkcije RS za vode sta predstavila delo javne službe pri vzdrževanju vodotokov v letošnjem letu, za sanacije vodotokov je letos namenjenih več kot 110 milijonov evrov. Direkcija trenutno izvaja štiri večje projekte za zmanjšanje poplavne ogroženosti, in sicer ob reki Dravinji in reki Polskavi, na območju Ptujske Drave, ob reki Meži in reki Mislinji in v porečju reke Vipave.
Na posvetu so se dotaknili tudi črpanja evropskih sredstev. Za zmanjševanje poplavne ogroženosti so tako denimo na voljo sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost, prej omenjeni dogovori za razvoj regij pa so mehanizem črpanja iz skladov evropske kohezijske politike.
