Ljubljana, 9. 1. 2025 – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP) pripravlja novelo Zakona o zaščiti živali, s katero želi nadgraditi področji zapuščenih in eksotičnih živali. V preteklih dneh je javnost razburila novica, da naj bi se z Zakonom uvedla nova občinska dajatev za lastnike psov, vendar na MKGP pojasnjujejo, da brez soglasja občin do tega ne bo prišlo.
Kot so sporočili z MKGP, si na področju zapuščenih živali s preventivnimi ukrepi prizadevajo zmanjšati število živali, ki potrebujejo oskrbo v zavetiščih. MKGP skupaj z deležniki išče transparentne in vzdržne rešitve za financiranje zavetišč, pri čemer pa bo poseben poudarek na dolgotrajni oskrbi, ki bo ugodna za živali.
Izhodišča za pripravo novele kot enega od možnih virov financiranja občin za oskrbo zapuščenih živali in potrebne infrastrukture vsebujejo tudi zamisel občinskega oziroma lokalnega prispevka za pse, pri čemer na MKGP poudarjajo, da gre trenutno zgolj za zamisel z možnostjo razprave, ne pa za zakonski predlog.
Zakon o zaščiti živali bi predstavljal le pravno podlago za prispevek za lastnike psov, ki bi občinam omogočila sprejetje takega ukrepa, če bi ga te ocenile kot ustreznega. Morebitni prispevek bi namreč občinam omogočil, da same sprejmejo akt, s katerim bi zagotovile dodatne vire za financiranje skrbi za zapuščene živali, za zagotavljanje in vzdrževanje infrastrukture za pse (pasji parki, koši za iztrebke …) ter za sofinanciranje izvajanja kastracij in sterilizacij. Končna odločitev o uvedbi tega prispevka pa bi bila izključno v pristojnosti posameznih občin.
MKGP je vsa izhodišča za pripravo zakonskega predloga že predstavilo različnim deležnikom, med drugim tudi združenjem občin. Na sestanku so takrat pojasnili, da je prispevek ena od možnosti za pridobivanje občinskih sredstev. Vendar, če občine s to možnostjo ne bodo soglašale, občinskega prispevka za pse v predlogu zakona, ki bo šel v javno obravnavo, ne bo.
MKGP zato pričakuje, da bodo javnost in deležniki v javni obravnavi podali predloge glede vzdržnega financiranja oskrbe zapuščenih živali, saj gre za odgovornost občin in zavetišč, ki so lokalna zadeva javnega pomena. Dodali so, da ideja o prispevku za lastnike psov ni novost, saj ga poznajo tudi nekatere druge evropske države, kot je na primer Avstrija (Dunaj), kjer je to uveljavljen davek lokalnih skupnosti.
Po trenutno veljavnem Zakonu o zaščiti živali je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena. Na vsakih 800 registriranih psov v občini mora biti zagotovljeno eno mesto v zavetišču, zapuščeno žival pa namestijo v zavetišče na območju občine, kjer so jo našli, oziroma v tisto, ki zanjo izvaja javno službo oskrbe zapuščenih živali. Po podatkih Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju: Uprava) 19. 6. 2024 kar 56 občin oz. dobra četrtina vseh ni imela pogodbe za oskrbo zapuščenih živali z nobenim zavetiščem.
Glede na novelo Zakona o zaščiti živali, ki jo je DZ RS sprejel septembra 2021, zavetišča ne smejo usmrtiti zdravih zapuščenih živali, ki jim v 30 dneh od sprejema ne najdejo skrbnika, pri čemer morajo glavnino stroškov njihove oskrbe kriti imetniki zavetišč in občine. Slednje trenutno krijejo stroške oskrbe zapuščene živali prvih 30 dni po sprejemu v zavetišče, od 31. do 120. dne je oskrba strošek imetnika zavetišča, po 120. dnevu, če zavetišču živali ne uspe oddati, pa žival postane breme državnega proračuna.
V proračunskem letu 2022 naj bi tako Uprava zavetiščem za oskrbo živali izplačala 328.775 EUR, v proračunskem letu 2023 1,51 mio EUR, lani pa približno 1,75 mio EUR.
***