Ljubljana, 7. 10. 2025 –
115. IZREDNA SEJA DZ RS
Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 115. izredni seji, ki je potekala včeraj, 6. 10. 2025 obravnavali proračunske dokumente za leti 2026 in 2027, med njimi proračunski memorandum 2026-2027, predlog sprememb proračuna RS za leto 2026 (DP2026-A) in predloga proračuna RS za leto 2027 (DP2027).
Predstavitev proračunskega memoranduma 2026-2027, predloga sprememb proračuna RS za leto 2026 (DP2026-A) in predloga proračuna RS za leto 2027 (DP2027)
Premier dr. Robert Golob je v DZ RS ob predstavitvi proračunov za prihodnji dve leti poudaril, da ta ohranjata glavne prioritete Vlade RS – socialno državo, znanje, naložbe in varnost – ter zagotavljata dolgoročno vzdržnost javnih financ. Proračun za leto 2026, ki je bil sicer sprejet že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami predvideva 3,2-odstotno zvišanje odhodkov na 17,7 milijarde evrov medtem ko naj bi se prihodki zmanjšali za 2,1 odstotka, na 15,6 milijarde evrov. V letu 2027 se bo ob načrtovanih 16 milijardah evrov prihodkov poraba povečala na 18,1 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi tako v obeh letih znašal 2,1 milijarde evrov, kar je 2,9 oz. 2,8 odstotka BDP-ja.
Med ključnimi prioritetami proračunskega načrtovanja za prihodnji dve leti je premier izpostavil štiri stebre: socialno državo in zdravstvo, vlaganja v znanje in inovacije, spodbujanje investicij z visoko dodano vrednostjo ter krepitev odpornosti, varnosti in obrambe, pri tem pa se za večjo varnost ne povečuje zgolj obrambne izdatke, ampak tudi sredstva za odpornost družbe.
Finančni minister Klemen Boštjančič je ob predstavitvi predloga proračunskih dokumentov, ki jih je Vlada RS sprejela 25. septembra, poudaril, da ostaja glavni cilj postopno zniževanje primanjkljaja, vendar ne na račun socialne varnosti in razvoja. Dejal je, da želi finančno stabilno, socialno in varno državo, usmerjeno v prihodnost.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.
Po zaključku izredne seje, na kateri sta premier in minister predstavila proračunske dokumente, je sledila še ločena izredna seja, na kateri je DZ RS sprejel novelo Zakona o vrtcih.
114. IZREDNA SEJA DZ RS
Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 114. izredni seji, ki je potekala včeraj, 6. 10. 2025, podprli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-H).
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-H)
Poslanke in poslanci so z 45 glasovi za in 30 proti podprli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-H).
Po spremembah sofinanciranja zasebnih vrtcev občina ne bo več podelila koncesije, če se na njenem območju število otrok zmanjšuje. V nasprotnem primeru bo lahko koncesijo podelila za najmanj sedem in največ petnajst let. Do sredstev iz občinskega proračuna bodo v višini 85 odstotkov cene programa upravičeni tudi zasebni vrtci, ki izvajajo programe po posebnih pedagoških načelih, pa tudi tisti, ki bodo pridobili pozitivno mnenje strokovnega sveta za splošno izobraževanje. Ti morajo zagotavljati vsebinsko in izvedbeno različnost v primerjavi z javno veljavnim programom. Občina se lahko pri tem odloči, da jim sredstev ne dodeli, če bo v javnih vrtcih za naslednjih pet let dovolj prostih mest.
Z dopolnilom, sprejetim ob glasovanju, so med izjeme, ki jim občina ne more odvzeti financiranja, poleg vrtcev, ki delujejo po posebnih pedagoških načelih, vključili tudi zasebne vrtce, ki bodo imeli na dan uveljavitve zakona vsaj štiri oddelke.
Z novelo Zakona je predvideno tudi črtanje možnosti t. i. fleksibilnega normativa, kar pomeni, da občine od septembra 2030 ne bodo mogle več povečati števila otrok v posameznem oddelku za dva, kot to lahko storijo zdaj.
Novela Zakona vključuje tudi ukrepe za večjo vključenost romskih otrok v vrtce. Občina bo morala spremljati njihovo vključenost in za tiste petletnike, ki niso vključeni v vrtec, določiti vrtec, ki bo izvajal krajši program v obsegu 240 ur leto pred vstopom v šolo.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.
* * *