Ljubljana, 14. 5. 2025- Komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki jo vodi državni svetnik Dušan Strnad ter Interesna skupina lokalnih interesov, ki jo vodi državni svetnik Milan Ozimić sta na skupni seji, na pobudo državnega svetnika Ivana Megliča, obravnavali Problematiko vzpostavitve in izvajanja dolgotrajne oskrbe z vidika občin.
Slovenske občine se v tem času soočajo s številnimi izzivi na področju dolgotrajne oskrbe, ki se bo izvajala tako na domu kot v institucijah – domovih starejših občanov. Medtem ko se bo dolgotrajna oskrba na domu začela izvajati 1. 7. 2025, torej čez slaba dva meseca, so občine doslej prejele premalo konkretnih in jasnih odgovorov na ključna vprašanja glede izvajanja storitev. Ta negotovost in pomanjkanje informacij ustvarjata dodatne izzive in ovire pri pripravi na implementacijo sistema dolgotrajne oskrbe, kar pomeni, da občine potrebujejo več podpore, da bodo lahko uspešno izpeljale to nalogo. Dosedanji odgovori Ministrstva za solidarno prihodnost niso odpravili ključnih nejasnosti, ampak so in še vedno odpirajo dodatna vprašanja in dileme. Zaradi navedenega je bila dana pobuda, da se državne svetnice in državni svetniki seznanijo z navedeno problematiko in skušajo pridobiti pojasnila in konkretnejše odgovore pristojnih institucij.
Po opravljeni razpravi, v kateri so, poleg državnih svetnic in svetnikov, sodelovali predstavniki občin Slovenije, Ministrstva za solidarno prihodnost, Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, sta komisija in interesna skupina pozvali Ministrstvo za solidarno prihodnost ter druge pristojne državne institucije, da naj lokalnim skupnostim v večji meri zagotovijo ustrezno strokovno in organizacijsko podporo pri uvajanju in izvajanju sistema dolgotrajne oskrbe ter zagotavljanju kadrov.
Občine so ključni izvajalci na lokalni ravni, zato brez zadostne podpore države ni mogoče zagotoviti dostopne, kakovostne in vzdržne dolgotrajne oskrbe za vse upravičence. Komisija in interesna skupina sta dodatno opozorili, da vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe, zlasti oskrbe na domu, občinam prinaša številne nove naloge in s tem povezane dodatne finančne obremenitve. Zato sta pozvali državo, da pri nadaljnjem razvoju sistema dolgotrajne oskrbe, poleg strokovne podpore, zagotovi tudi ustrezne in stabilne finančne vire, s katerimi bodo občine lahko učinkovito, odgovorno in dolgoročno izvajale prenesene naloge.
Komisija in interesna skupina sta se, na pobudo Skupnosti občin Slovenije, seznanili tudi s problematiko morebitne ukinitve fleksibilnega normativa v vrtcih, znanega kot »normativ +2«. Ta občinam kot ustanoviteljicam vrtcev omogoča prilagodljivo organizacijo oddelkov, saj dopušča, da število otrok v oddelku preseže zakonsko določeno mejo za največ dva otroka.
Občine opozarjajo, da bi ukinitev te zakonske možnosti, ki jo omogoča 17. člen Zakona o vrtcih, imela negativne finančne posledice. Med drugim bi se povečali stroški delovanja vrtcev, okrepili investicijski pritiski ter zmanjšalo število razpoložljivih mest v vrtcih. Po izračunih mestnih občin bi bilo treba zaradi morebitne ukinitve fleksibilnega normativa odpreti več kot 180 novih oddelkov, kar bi zahtevalo 175 milijonov evrov investicijskih sredstev.
Čeprav občine razumejo zahtevnost in odgovornost dela vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, opozarjajo, da številne občine v primeru ukinitve tega mehanizma ne bi mogle več zagotoviti dostopnosti predšolske vzgoje za vse otroke.
Na seji komisije in interesne skupine je sodeloval tudi minister za vzgojo in izobraževanje, ki je predstavil kompromisno rešitev, oblikovano na podlagi dosedanjih usklajevanj z različnimi deležniki v okviru pripravljanja novele Zakona o vrtcih. Predlog predvideva ohranitev fleksibilnega normativa glede števila otrok v oddelku pod pogojem, da se z izvedbenim podzakonskim aktom določijo merila in kriteriji, kdaj ta izjema (normativ +1 ali +2) ne bi veljala (npr. v primeru heterogenih skupin). Takšna rešitev bi omogočila ohranitev kakovosti predšolske vzgoje, hkrati pa bi naslovila prostorsko stisko in omogočila večjo dostopnost do predšolskega varstva.
V razpravi je sodeloval tudi predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, kjer se zaradi zagotavljanja kakovosti predšolske vzgoje zavzemajo za manjše število otrok v skupini, kar so kot strokovno utemeljeno že leta 2011 priporočili avtorji Bele knjigi o vzgoji in izobraževanju. Ta usmeritev je bila znova potrjena v predlogu Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki je bil pripravljen še v času prejšnjega ministra, ni pa bila še sprejeta.
Komisija in interesna skupina sta izrazili podporo prizadevanjem občin in Skupnosti občin Slovenije za ohranitev trenutno veljavnega fleksibilnega normativa v vrtcih. Menita, da ta predstavlja ključno orodje za prilagajanje lokalnim razmeram, kot so prostorske zmogljivosti, kadrovske možnosti in demografske posebnosti, ob tem pa še vedno omogoča zagotavljanje ustrezne kakovosti predšolske vzgoje. Komisija in interesna skupina pozivata Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, naj v postopku priprave sprememb Zakon o vrtcih ohrani to možnost kot izraz avtonomije lokalnih skupnosti pri organiziranju predšolske dejavnosti.
Ob tem sta komisija in interesna skupina podprli predstavljeno kompromisno rešitev ministra za vzgojo in izobraževanje, po kateri bi se – z namenom ohranjanja kakovosti predšolske vzgoje – v izvedbenem podzakonskem aktu natančno opredelili pogoji za uporabo fleksibilnega normativa oz. določili primeri, v katerih uporaba normativa +2 oz. normativa +1 ne bi bila dopustna.