Na seji DZ RS o priporočilih Vladi RS v zvezi z obnovo po lanskoletni ujmi

Ljubljana, 10. 9. 2024 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 79. izredni seji, ki je potekala 9.9. 2024 obravnavali predlog priporočil Vladi RS eno leto po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih, ki so Slovenijo zajele 4. avgusta 2023. Vlada RS vsa priporočila predlagateljev zavrača, saj so vse predlagane aktivnosti že izvedene oziroma se še izvajajo.

Priporočila Vladi RS:

  1. poenostavitev in pospešitev postopkov umeščanja v prostor za nadomestne gradnje, ki so posledica poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023;
  2. zagotovitev predplačil za obnovo tudi za lastnike stanovanj, ki zaradi posledic neurja 4. avgusta 2023 v lastnem stanovanju še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča;
  3. pristojnost urejanja voda naj se prenese na lokalno skupnost;
  4. občinam naj se podeli predkupna pravica za nakup zemljišč, kjer se lahko gradijo nadomestni objekti;
  5. zagotovi naj se pospešitev postopkov recenzij projektov popoplavne obnove, saj močno podaljšujejo čas realizacije sanacijskih projektov in jih zelo dražijo.

V zvezi s prvo točko Vlada RS odgovarja, da je bil že decembra 2023 to je le dobre štiri mesece po poplavah, sprejet Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORFS), kateri je uvedel poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov za obnovo, kar je podlaga za gradnjo nadomestitvenih objektov.

Za sodelovanje z občinami je Ministrstvo za naravne vire in prostor ustanovilo enotno kontaktno točko, izvedeni so bili individualni sestanki na terenu, občinam smo podali natančne usmeritve in jih pozvali, naj nemudoma pristopijo k pripravi prostorskih aktov. Na rednih sestankih z občinami se je izkazalo, da med občinami obstajajo velike razlike in niso enako pripravljene glede izdelave prostorskih aktov.

Ne glede na vse ovire in izzive je cilj in želja resornega ministrstva zagotoviti vse prostorske načrte v 23 občinah za nadomestitvene gradnje do konca leta 2024. Sprejetih, ki so neposredna podlaga za gradbena dovoljenja za nadomestitvene objekte, je devet. Ostali so v izdelavi in ministrstvo si prizadeva, da bi jih sprejeli še letos.

Glede na povedano vladna stran izpostavlja, da težava ni v procesnih postopkih, temveč predstavljajo težavo izdelovalci in projektanti prostorskih načrtov, deloma nekatere občinske uprave brez delujočih občinskih urbanistov. Tudi to področje se sočasno sanira.

S strani države se občinam ter izdelovalcem prostorskih načrtov nudi vsa pomoč, s ciljem, da se vsi občinski prostorski načrti za obnovo sprejmejo v letu 2024.

V zvezi z drugo točko vladna stran izpostavlja, da je vse, kar je predlagano v priporočilih v zvezi s predplačili za obnovo lastnikom stanovanjskih objektov, ki še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, že vključeno v spremembo Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN).

Predplačila so bila zaradi obsega naravne nesreče prvič v zgodovini izplačana tudi fizičnim osebam: v šestih tranšah je bilo 7.444 upravičencem izplačanih skupno 34,6 milijona evrov, v teku pa je še sedma tranša v skupni višini pol milijona evrov dodatnim 120 upravičencem. Cilj je, da se pomaga vsem, ki so imeli v poplavah poškodovana primarna stanovanja. V zvezi s tem je delujoča Državno tehnična pisarna, ki rešuje mejne primere.

Z novelo ZOPNN pa se dopolnjuje sistem za zagotavljanje sredstev za obnovo stanovanj tudi tistim posameznikom, ki so v času poplav in zemeljskih plazov gradili svoje hiše, vendar gradnja še ni bila dokončana.

Glede na navedeno Vlada meni, da je način predplačil in končnih poplačil ustrezno urejen. S spremembo ZOPNN pa bodo ustrezno urejene tudi pravice fizičnih oseb do pridobitve sredstev državnega proračuna za obnovo stanovanj, ki so zgrajena na podlagi veljavnega gradbenega dovoljenja, ne glede na prijavo stalnega bivališča.

Urejanje vodotokov se izvaja v skladu s koncesijskimi pogodbami, ki se iztekajo v letu 2026. Zato glede tretje točke priporočil, Vlada RS izpostavlja, da možnost sodelovanja občin pri urejanju vodotokov drugega reda ureja že 69. člen ZORFS, in sicer občine že lahko pristopijo k urejanju vodotokov drugega reda na prizadetem območju po predhodnem soglasju Ministrstva za naravne vire in prostor, če jih ne izvede koncesionar v skladu s programom dela javne službe.

Vlada RS poudarja, da so pri pripravi programa dela javne službe aktivno vključene vse občine, ki lahko s svojimi predlogi so-oblikujejo program dela javne službe.

Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.