Ljubljana, 8. 5. 2025 – Včeraj, 7. 5. 2025 je prav tako na Ministrstvu za notranje zadeve potekal strokovni sestanek, osredotočen na pridobivanje osebnih podatkov občin iz Centralnega registra prebivalstva preko Portala eObčine. Namen sestanka je bil predvsem pojasniti in podrobneje preučiti naloge in namene, pri katerih občine potrebujejo paketne obdelave osebnih podatkov za učinkovito izvajanje svojih pristojnosti. Sestanka se je udeležila tudi predstavnica ZOS.
Ministrstvo za notranje zadeve je od Ministrstva za javno upravo ter reprezentativnih združenj občin prejelo sezname namenov in nalog, pri katerih občine uporabljajo sestavljanje različnih seznamov z osebnimi podatki prebivalcev. Ob pregledu teh namenov je bilo ugotovljeno, da so številni izmed njih povezani zgolj s pridobivanjem številčnih podatkov, kar pomeni, da za opravljanje naloge osebni podatki niso potrebni, temveč zgolj številčni podatki. Poleg tega so nekatere naloge, pri katerih sestavljanje seznamov prebivalcev ni nujno, ampak je za izvajanje naloge dovolj pridobivanje specifičnih podatkov o posamezniku. Le pri nekaterih nalogah pa so paketne obdelave osebnih podatkov upravičene in potrebne.
Mag. Mateja Prešern, direktorica Direktorata za lokalno samoupravo, je poudarila, da je ključno, da predstavniki pristojnih ministrstev in občin sodelujemo pri reševanju te problematike ter da smo vsi zainteresirani za ureditev, ki bo občinam omogočila nemoteno izvajanje zakonskih nalog. Izpostavila je pomen paketnih prenosov podatkov in smiselnost enotnega pristopa, ki bi omogočil standardizacijo zahtev občin glede na zakonodajo. S tem bi se hitro in učinkovito določili nameni za uporabo podatkov, kar bi poenostavilo postopek tako za MNZ, skrbnika CRP, kot za občine
Iz strani predstavnikov občin je bilo izpostavljeno, da pozdravljajo odločitev MNZ, da sproži upravni spor, s katerim bo poizkušalo izpodbijati problematično odločbo informacijske pooblaščenke. Hkrati so opozorili, da ob iskanju ustrezne zakonodaje in določb, kjer je dostop do paketnih podatkov nujen, obstaja tveganje, da bi določeni podatki lahko bili spregledani. Zato je bil podan predlog, da bi bilo smiselno, da so določbe splošne in omogočajo dostop do podatkov tam, kjer občinske pristojnosti to zahtevajo. Pri tem pa naj se poostri nadzor nad uporabo teh podatkov.
Dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalno samoupravo, je izpostavil, da odločba informacijske pooblaščenke ne postavlja pod vprašaj pravnih podlag, temveč opozarja na ključni problem nepooblaščenega in neomejenega dostopa do podatkov, ki ga občine izvajajo v okviru svojih zakonskih nalog. Občine namreč pogosto dostopajo do vseh podatkov, ki so na voljo, čeprav to ni vedno potrebno. Pomembno je, da se s tehničnimi rešitvami omeji dostop do osebnih podatkov. Poudaril je, da občine različno razumejo paketni dostop, zato je nujno določiti jasen nabor podatkov, ki spadajo pod paketni dostop, in jih ločiti od statističnih ali številčnih podatkov. Odločba poudarja potrebo po jasnem postopku, kjer občine ob vstopu v sistem vložijo zahtevo, ki jo nato odobri pristojni organ, kar bo omogočilo reguliran dostop do teh podatkov.
Predstavniki MNZ so izpostavili, da je v nadaljevanju predviden načrt za skrajšanje seznama namenov in nalog, pri katerih občine uporabljajo sestavljanje seznamov z osebnimi podatki prebivalcev. Kasneje je načrtovano srečanje z informacijsko pooblaščenko, na katerem bi ji predstavili predlagane rešitve in sugerirali možnosti za njihovo nadgradnjo. Poleg tega je cilj tudi nadgradnja portala eObčine.
* * *
