Ljubljana, 12. 9 . 2024 – Danes, 12. 9. 2024 je na Ministrstvu za naravne vire in prostor potekal sestanek, in sicer na temo Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (GZ-1B) ter osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3B). Sestanka sta se udeležili tudi predstavnici ZOS.
Sestanek je bil namenjen predstavitvi pripomb in stališč na osnutka obeh novel zakonov. Uvodoma je državni sekretar Ministrstva za naravne vire in prostor mag. Miran Gajšek nagovoril vse prisotne in predstavil na kakšen način bosta omenjena zakona pripravljena.
Z vsebino je ministrstvo želelo popraviti problematične stvari. Državni sekretar je izpostavil, da je potrebno poenostaviti in skrajšati postopke, najtežje pa je usklajevanje z ostalo zakonodajo.
Glede osnutka Gradbenega zakona je predstavnica ZOS izpostavila predlog poenostavitve postopka pridobivanja gradbenih dovoljenj, saj je sistem preobremenjen hkrati pa je udeleženih tudi preveč resorjev. Državni sekretar se zaveda problematike. Tukaj gre predvsem za to, da se zadeva lahko prej naredi, poenostavi pa se lahko le, če vsi deležniki v postopku opravijo svojo delo. Postopek pridobitve gradbenega dovoljenja se da pospešit, poenostavitev pa je možna le s standardizacijo postopkov.
Na ministrstvu so dodatno povedali, da bo razprava tekla samo o identificiranih členih, pri čemer se novih ne bo odpiralo.
Predstavniki občin smo podali tudi druga mnenja in pripombe na zakonodajo, katere smo, v času javne obravnave, na resorno ministrstvo že posredovali. Dodatno je bilo opozorjeno tudi na prepozno komunikacijo ministrstva z občinami. Predstavniki občin bi namreč pri spreminjanju zakonodaje želeli sodelovati od začetka.
V zvezi z Zakonom o urejanju prostora je predstavnica ZOS opozorila predvsem na potrebo po podaljšanju roka za določitev poselitvenih območij, ki bo pogoj za izvedbo postopkov LP, ki je trenutno določen na december 2024. Opozorila je tudi na predlog 298. člena predloga omenjenega zakona, ki ureja končanje postopkov priprave prostorskih aktov. S spremembo zakonodaje so se namreč skrajšali in administrativno optimizirali predvsem postopki priprave državnih prostorskih aktov, medtem ko so postopki priprave občinskih prostorskih aktov ostali nespremenjeni. Dolgotrajnost in kompleksnost priprave občinskih prostorskih aktov, ki se morajo končati po ZPNačrt oz. ZUreP-2 in ki jih je potrebno vzporedno prilagajati veljavni zakonodaji ter veljavnim podzakonskim aktom, so s sprejemanjem nove zakonodaje še kompleksnejši in dolgotrajnejši.
Ministrstvo bo v nadaljevanju postopka združilo pripombe in se na njih odzvalo. Kasneje je predviden še sestanek, ki bo namenjen usklajevanju. Vse pripombe bo ministrstvo tudi objavilo.
* * *
