Ljubljana, 26. 8. 2025 – Včeraj, 25. 8. 2025, je na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni potekal posvet o viziji razvoja kmetijsko-prehranskega sistema v Sloveniji do leta 2040. Kot so zapisali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju: MKGP), posvet predstavlja enega od pomembnih delov procesa priprave strateškega dokumenta Vizija »Naše kmetijstvo in hrana v 2040« (v nadaljevanju: Vizija 2040). S pripravijo nove strategije želi MKGP v sodelovanju z relevantnimi organizacijami oblikovati nov družbeni dogovor o preobrazbi slovenskega kmetijsko-prehranskega sistema.
Po uvodnih besedah kmetijske ministrice Mateje Čalušić je agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani predstavil strokovna izhodišča za pripravo Vizije 2040, in sicer v luči trajnostnega razvoja – tako se je dotaknil ekonomskih, družbenih in okoljskih značilnosti kmetijsko-prehranskega sistema, stanje pa je osvetlil z interpretacijo vrednosti različnih kazalnikov, ki so pomembni za spremljanje kmetijske dejavnosti. Erjavec je med drugim govoril o pomanjkanju mladih prevzemnikov kmetij, o zastoju oz. stagnaciji živinoreje in o posledicah podnebnih sprememb, ki imajo velik vpliv na kmetijsko dejavnost. Erjavčeva predstavitev je na voljo TU.
V nadaljevanju so na okrogli mizi razpravljali pomembni akterji v slovenskem kmetijstvu. O prihodnosti slovenskega kmetijstva so razpravljali predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in nekdanji kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, predsednica Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije Tatjana Buzeti, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije dr. Tatjana Zagorc, generalna sekretarka Zveze potrošnikov Slovenije Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob in predstavnik Skupnosti naravnih parkov Slovenije ter strokovni vodja Notranjskega parka Tomaž Jančar. Panelisti so izpostavili pomen zadružnega povezovanja kmetov in povezovanja kmetov nasploh, opozorili pa so na pomanjkanje (finančne) podpore ekološkemu kmetijstvu, na visoko stopnjo odvisnosti slovenske živilskopredelovalne industrije od uvoza in tudi na tako imenovano iluzijo izbire – slovenski potrošnik namreč večkrat nima na voljo dovolj informacij o dejanskih domačih in trajnostnih izdelkih.
Posnetek posveta je na voljo TU.
***