Ljubljana, 12. 1. 2026 – Na spletni strani DZ RS sta objavljena predlog novele Zakona o urejanju prostora in predlog novele Zakona o rudarstvu.
Predlog novele Zakona o urejanju prostora
Predlagane rešitve občinam omogočajo učinkovitejše načrtovanje prostorskega razvoja, uvajajo ustrezno pravno sredstvo (pritožbo) zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka ter določajo, da gradbena parcela ni merilo pri odmeri komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo pri pomožnih objektih, ki so stavbe. S tem se občinam olajša izvajanje nalog na področju urejanja prostora.
Ena pomembnejših sprememb je črtanje četrtega odstavka 119. člena, ki je do zdaj določal, da župan ne sme sprejeti sklepa o pripravi spremembe oziroma dopolnitve OPN, dokler prejšnji postopek še ni bil zaključen (razen pri ciljnih spremembah po 125.a členu). V praksi se je pokazalo, da takšna omejitev občinam povzroča velike težave, saj se postopki pogosto zavlečejo zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva. Z odpravo te omejitve se krepi ustavna in zakonska vloga občin kot nosilk prostorskega razvoja.
V 210. členu se določa, da je zoper sklep o uvedbi razlastitvenega postopka dovoljena pritožba, ki zadrži izvršitev sklepa. S tem se sledi sodni praksi Vrhovnega sodišča, ki je poudarilo, da takšen sklep ni le procesni akt, temveč neposredno posega v lastninsko pravico, zlasti zaradi prepovedi razpolaganja z nepremičnino. Lastniku mora biti zato omogočeno učinkovito pravno sredstvo še pred izvršitvijo sklepa. Posledično se dopolni tudi tretji odstavek 210. člena, tako da se zaznamba razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi lahko opravi šele na podlagi dokončnega sklepa.
Sprememba sedmega odstavka 230. člena jasno določa, da se pri odmeri komunalnega prispevka za pomožne objekte, ki so stavbe, ne upošteva površina gradbene parcele, saj se ta za take objekte sploh ne določa. Enaka ureditev je do zdaj veljala le za enostavne objekte, zdaj pa se razširja tudi na pomožne stavbe.
V 234. členu se podaljšuje rok za odmero komunalnega prispevka zaradi izboljšanja opremljenosti zemljišča z dveh na štiri leta. Rok začne teči, ko je komunalna oprema zgrajena, zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje in je predana v upravljanje. Če občina v štirih letih prispevka ne odmeri, se objekt lahko priključi brez obveznosti plačila.
Predlog novele Zakona o rudarstvu
Med drugim premenjeni 11. člen določa, da občine z državo sodelujejo pri načrtovanju potreb in njihovega vključevanja v razvojne in prostorske dokumente, pri čemer morajo upoštevati državno rudarsko strategijo in rudarsko-geološke študije, ki jih zagotovi država. Nov tretji odstavek dodatno opredeljuje oblike sodelovanja (usklajevanje strategije, sporočanje podatkov, mnenja v javnih obravnavah, sodelovanje v strokovnih skupinah).
Predlagana sprememba odpravlja obveznost samoupravnih lokalnih skupnosti glede izdelave rudarsko-geoloških študij, hkrati pa jim nalaga upoštevanje državne rudarske strategije in rudarsko-geološke študije pri vključevanju načrtovanja potreb in načina oskrbe z mineralnimi surovinami v svoje razvojne akte in prostorske akte. Učinki spremembe so razbremenitev občinskih proračunov, bolj enotna in kakovostna strokovna podlaga ter hitrejše in bolj usklajeno prostorsko načrtovanje, ob hkratni večji obremenitvi državnih institucij.
Nov je tudi 100.d člen, ki ureja uporabo že zaprtih podzemnih rudniških objektov za turistično, izobraževalno, raziskovalno, kulturno in športno dejavnost ter za rabo vode, idr. Ministrstvo določi upravljavca in namensko rabo, minister pa predpiše pogoje upravljanja in nadzora. Za zaprte se štejejo tudi opuščeni podzemni objekti brez veljavne rudarske pravice oziroma izbrisani iz evidenc, katerih status se ugotovi s posebnim aktom ministrstva.
Gre za zapolnitev pravne praznine, saj se tovrstne dejavnosti (npr. ogledi, muzeji, jamatloni) že izvajajo v več nekdanjih rudnikih. Predlagana novela omogoča, da družbe, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi te jamske objekte formalno prevzamejo, jih vzdržujejo in varno uporabljajo, tudi za namene, povezane z novo evropsko Metansko uredbo.
Posledično se odpirajo nove razvojne priložnosti, hkrati pa se vzpostavlja jasna odgovornost za upravljanje in varnost, pri čemer bodo potrebni še podrobni podzakonski predpisi in usklajevanje z drugimi varstvenimi režimi.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.