Ljubljana, 9. 9. 2026 – Ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs in državni sekretar Rok Šimenc sta se včeraj, 8. septembra udeležila 12. redne seje Razvojnega sveta kohezijske regije Zahodna Slovenija. Osrednje teme razprave so bile izvajanje Dogovorov za razvoj regij v obdobju 2021–2027, prihodnje usmeritve regionalnega razvoja ter priprave na novo finančno obdobje 2028–2034.
Ministrica dr. Monika Kirbiš Rojs je predstavila ključne usmeritve Ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj (v nadaljevanju: ministrstvo) ter poudarila pomen tesnega sodelovanja države, regij in lokalnih skupnosti pri načrtovanju in izvajanju razvojnih politik. Kot eno od prednostnih nalog ministrstva je izpostavila uspešen zaključek programa kohezijske politike in Dogovorov za razvoj regij za obdobje 2021–2027.
Ministrica je poudarila tudi, da Vlada RS na tem področju ni podedovala dobrega stanja, zato se je ministrstvo situacije lotilo skrajno resno in pospešeno. Trenutno je treba do konca decembra 2026 certificirati še 280 milijonov evrov, sicer bi Slovenija del evropskih kohezijskih sredstev lahko trajno izgubila. Ministrstvo si zato z ostalimi resorji, regijami in upravičenci prizadeva za pospešitev izvedbe projektov in koriščenje evropskih sredstev. Napovedujejo tudi krepitev regionalnega pristopa pri načrtovanju razvojnih politik. Ministrica je pri tem izpostavila pomen vzpostavitve pokrajin, ki naj bi po njenem mnenju v prihodnje olajšale usklajevanje razvojnih potreb in izvajanje razvojnih politik na regionalni ravni.
Na seji so se dotaknili tudi priprav na novo programsko obdobje 2028–2034. Ministrstvo želi pri prihodnjem načrtovanju okrepiti pristop, po katerem bodo projekti in ukrepi izhajali iz razvojnih potreb in posebnosti posamezne regije, namesto enotnih rešitev za vse. Ključno pri tem bo, da se na spremembe, ki jih bo novo finančno obdobje prineslo, pravočasno in uspešno prilagodijo vsi deležniki. Pogajanja na ravni Evropske unije so v tem trenutku zelo intenzivna, zato bodo prihodnji meseci ključni za oblikovanje dokončnih odgovorov na vsa odprta vprašanja.
Ministrica je med ključnimi pogoji za uspešnejše koriščenje evropskih sredstev izpostavila tudi debirokratizacijo postopkov. Cilj prihodnje ureditve je zmanjšati podvajanja in število administrativnih korakov, poenotiti postopke in obrazce ter vzpostaviti učinkovitejši in uporabnikom prijaznejši sistem izvajanja evropskih sredstev.
***