Ljubljana, 17. 1. 2025 – Včeraj, 16. 1. 2025 je Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju: ministrstvo) predstavilo novi Zakon o varovanju kulturne dediščine. Kot je uvodoma povedal državni sekretar na ministrstvu Matevž Čelik Vidmar, je zakon, ki je trenutno v rabi, star več kot 15 let. Namen novega pa je zagotoviti bolj jasno in večje pravno varstvo kulturne dediščine.
Pri pripravi aktualnega zakonskega predloga se je angažirala predvsem muzejska stroka. Zaradi sistemske neurejenosti tega področja so podali močno pobudo, da se za področje muzejev napiše samostojen zakon, vendar so na koncu po skupnem dialogu z ministrstvom dorekli, da je smiselno obdržati vsa področja v enem zakonu.
Zakonski predlog odgovarja na izzive sodobnega časa, kot sta digitalizacija in podnebne spremembe, ki vse bolj ogrožajo kulturno dediščino. Na podlagi sprememb v družbi se spreminjajo javna poslanstva in naloge javne službe, posodobili so se mednarodni dokumenti in načela; med drugim se spremenila definicija muzejev, ki širi njihovo poslanstvo in želi okrepiti njihovo vlogo v lokalnih skupnostih.
Z novim zakonom želijo med drugim zagotoviti večjo preglednost postopkov in registrov, s čimer želijo olajšati delo tako strokovnih služb kot omogočiti javnosti ne samo krajše in enostavnejše postopke, kadar se srečajo z varstvom kulturne dediščine, ampak vzbuditi zavedanje in aktivno sodelovanje pri njenem varstvu.
Čelik Vidmar je opozoril tudi na težave pri upravljanju kulturnih spomenikov. Kar nekaj je prenovljenih in zanje se že leta poskuša najti upravljavce, pri čemer si najbolj želijo tistih iz lokalnih skupnosti. Z novim zakonom si želijo zagotoviti jasno zakonsko podlago, ki jim bo to omogočila.
Med posodobitvami je Čelik Vidmar izpostavil posodobitev terminologije ter uskladitev z mednarodnimi dokumenti in direktivami, eno od ključnih novih poglavij je namenjeno varstvu dediščine v izjemnih razmerah. Opozoril je na preoblikovanje mehanizma za odstranitev stavbne dediščine kot izravnalnega ukrepa, kjer želijo odločanje z ministra prenesti na stroko, ter krepitev javne službe in organizacije Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Predlog prinaša tudi celovito prenovo muzejske javne službe, poleg tega pa želijo vzpostaviti svet za kulturno dediščino, ki bi deloval kot platforma za krepitev odnosov med različnimi področji dediščine.
V razpravi, ki je sledila, se je največ pripomb nanašalo na področje arheologije, in sicer glede izvajanja arheoloških raziskav. Eden od pomislekov je bil, zakaj se arheološke najdbe obravnava drugače kot starine in umetnine, ter zakaj zasebnik ne more biti lastnik arheološke najdbe, čemur je sledil poziv, naj se arheološke najdbe izenači z ostalo kulturno dediščino.