Ljubljana, 9. 9. 2026 – Minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević je ob predstavitvi rezultatov mednarodne raziskave PISA 2025 napovedal celovito reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Reforma naj bi posegla v cilje, vsebino, organizacijo in institucionalno ureditev sistema, v ospredje pa postavila znanje učencev.
Spremembe na področju osnovnega šolstva
Med napovedanimi ukrepi je tudi priprava prehoda na sodobno osemletno osnovno šolo. Ministrstvo bo v nadaljnjem procesu pripravilo organizacijski model, prehodno obdobje in potrebne programske spremembe. Kot je poudaril minister, dodatno leto šolanja samo po sebi ni cilj, temveč je cilj zagotavljanje več znanja.
Reforma naj bi prinesla tudi jasnejše standarde znanja, prenovo učnih načrtov ter spremembe sistema ocenjevanja, nacionalnega preverjanja znanja in mature. Posebna pozornost bo namenjena zgodnejšemu in intenzivnejšemu opismenjevanju, podpori nadarjenim učencem ter zgodnji pomoči učencem, ki pri učenju zaostajajo.
Večja avtonomija šol in manj administrativnih obremenitev
Minister napoveduje tudi več strokovne avtonomije in pristojnosti šol ter učiteljev ter temeljito debirokratizacijo sistema. Ministrstvo namerava pregledati evidence, poročila, soglasja in druge administrativne obveznosti, odpraviti podvajanja ter povezati informacijske sisteme. Cilj je zmanjšati administrativne obremenitve učiteljev in šol ter jim omogočiti več časa za pedagoško delo.
Krepitev znanj za prihodnost
Ob tem naj bi šola poleg temeljnih znanj sistematično krepila tudi področja, kot so računalništvo in informatika, programiranje, algoritmično mišljenje, umetna inteligenca, podatkovna, medijska in finančna pismenost, kibernetska varnost, podjetništvo ter ustvarjalnost in inovativnost.
Reforma predvideva tudi okrepitev poklicnega in strokovnega izobraževanja, širitev vajeništva, več praktičnega usposabljanja ter tesnejše povezovanje šol z delodajalci.
Predvidene institucionalne spremembe
Pomembne spremembe so predvidene tudi na področju organizacije sistema. Minister je napovedal ustanovitev učiteljske zbornice, ki naj bi krepila profesionalno avtonomijo, strokovne standarde in vlogo učiteljskega poklica.
Predvideno je tudi združevanje Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoškega centra Slovenije, Centra šolskih in obšolskih dejavnosti ter Državnega izpitnega centra v enotno nacionalno institucijo za kakovost in razvoj izobraževanja. Namen spremembe je predvsem jasnejša razmejitev pristojnosti ter odprava podvajanja nalog in administrativnih postopkov.
ZOS bo v procesu priprave reforme aktivno zastopal interese občin ter si prizadeval, da bodo pri oblikovanju zakonskih, organizacijskih in drugih rešitev ustrezno upoštevane potrebe lokalnih skupnosti in posebnosti posameznih okolij. Posebna pozornost bo namenjena zagotavljanju dostopnega in kakovostnega osnovnošolskega izobraževanja ter ohranjanju ustrezne mreže šol tudi v manjših in demografsko ogroženih območjih.
ZOS bo v dialogu s pristojnim ministrstvom in drugimi deležniki zagovarjal rešitve, ki bodo za občine izvedljive, finančno vzdržne in bodo prispevale k dolgoročnemu razvoju lokalnih skupnosti.
***