Ljubljana, 1. 10. 2024 – Tokrat je pred vami obsežnejša številka Mesečnega utripa, v kateri smo zbrali pomembnejše informacije meseca avgusta in septembra.
Predsedstvo Združenja občin Slovenije (v nadaljevanju: ZOS) se je sestalo na dveh rednih sejah. Na peti redni seji so člani predsedstva ZOS oblikovali izhodiščni predlog višine povprečnine za leti 2025 in 2026, ki so ga nato usklajevali z ostalima reprezentativnima združenjema, sedaj pa so se začela tudi že pogajanja z državo. Ključna težava, ki jo župani vidijo je razkorak med dejanskimi stroški občin in med dodeljeno povprečnino. V letu 2023 je bil razkorak največji v zadnjih 10 letih, in sicer skoraj za 15%. Na šesti redni seji pa je predsedstvo ZOS opravilo razpravo o vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe skladno s trenutno veljavnim zakonom. Razprava je bila opravljena s predsednico odbora ZOS za socialo, vzgojo, izobraževanje, kulturo, šport in ostale družbene dejavnosti Natašo Rupnik. Predsedstvo ZOS se je na seji seznanilo tudi z usklajenim predlogom reprezentativnih združenj občin o višini povprečnine za leti 2025 in 2026.
Na sedmi seji odbora ZOS za družbene zadeve o aktivnostih s področja dolgotrajne oskrbe in šolstva so članice opravile razpravo o aktivnostih s področja dolgotrajne oskrbe in šolstva. Omenjen odbor ZOS se je sestal z namenom pregleda stanja na področju dolgotrajne oskrbe. Članice odbora ZOS so ugotovile, da ministrstvo trenutno zamuja z izvajanjem aktivnosti na tem področju.
V začetku meseca avgusta se je predstavnica ZOS udeležila tudi prvega sestanka na temo priprave krovnega Zakona za digitalno preobrazbo. Predstavniki občin so predstavili potrebe občin po zakonskih določilih, ki bi občinam pomagali pri zagotavljanju, vodenju in upravljanju informacijskih virov občin in njihovih gospodarskih javnih služb, javnih zavodov in drugih organizacij, ki izvajajo javne naloge na lokalni ravni. S strani vseh predstavnikov občin je bil podan predlog po centralnem sistemu, ki bo v uporabi tako tako na strani države kot tudi vseh lokalnih skupnosti. Ideja je vzpostavitev skupnega oblaka, ki bo namenjen celotnemu javnemu sektorju. V prvi polovici septembra pa je že potekala tudi prva seja Sveta vlade za digitalno preobrazbo, v katerega je bila imenovana tudi predstavnica ZOS. Krovni cilj temeljne strategije Digitalna Slovenija 2030 je spodbujanje digitalne preobrazbe v vseh segmentih, v družbi, državi, lokalnih skupnostih in gospodarstvu.
Podpredsednik ZOS Marko Diaci se je udeležil tudi sestanka združenj občin s predstavniki Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za javno upravo, in sicer na temo ekonomskih migracij. Župani na tem področju izpostavljajo predvsem velike stroške občin, ki jim jih prinašajo tujci. Ureditev je potrebna na državni ravni, zato so pozvali k zagotovitvi kritja teh stroškov.
Konec meseca avgusta se je predsednik ZOS udeležil tudi na sestankih na Ministrstvu za naravne vire in prostor, in sicer na temo predloga Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in novele Zakona o ohranjanju narave. Prvi omenjeni predlog prinaša ukinjanje podeljevanja koncesij. Predstavniki občin v ukinjanju koncesij ne vidijo smisla, zato so med drugim opozorili na dodatne stroške, ki bodo posledica prekinitev koncesijskih pogodb. Dva sestanka pa sta potekala na temo novele Zakona o ohranjanju narave. Vsi župani so se strinjali, da je potrebno ohranit naravo, a hkrati opozarjajo, da načini za doseganje skupnih ciljev v predlogu novele Zakona niso dodelani. V okviru predloga Zakona je bilo s strani ministra Jožeta Novaka izpostavljeno, da je cilj predloga Zakona ohraniti naravo in hkrati poiskati način, da sistem deluje tako, da je kvaliteta življenja lokalnega prebivalstva v državi čim boljša.
ZOS se je udeležilo tudi dveh sestankov na temo javnih najemnih stanovanj. Ministrstvo za solidarno prihodnost je namreč pristopilo k ureditvi področja dodeljevanja neprofitnih stanovanj v najem. Cilj je oblikovati ustrezne ukrepe, s katerimi bodo na učinkovit način naslovili aktualno problematiko dodeljevanja neprofitnih stanovanj.
Predstavnica ZOS se je udeležila tudi redne koordinacije na temo avgustovskih poplav in zemeljskih plazov. Državni sekretar Boštjan Šefic je z ekipo predstavil aktivnosti, ki so bile v vmesnem času postorjene in delo, ki ga namerava postoriti v prihodnje. Na sestanku je bilo izpostavljeno, da je eden izmed ključnih ciljev celotne popoplavne obnove povišanje odpornosti in kakovost gradnje. Hkrati na račun hitrosti ne sme priti do slabše kakovosti gradnje. Na sestanku so bile predstavnikom občin podane informacije o nadomestitvenem bivanju in aktivnostih na tem področju.
S svojim delom je nadaljevala tudi delovna podskupina za pripravo predpisov za zmanjšanje stroškov občin. V mesecu septembru so je omenjena delovna podskupina sestala s predstavniki Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za solidarno prihodnost in Ministrstva za pravosodje. Predstavniki omenjenih ministrstev so pojasnili svoja stališča o predlogih združenj občin glede sprememb zakonodaje. V okviru razprav so bili pregledani predlogi sprememb zakonodaje, ki bi občine administrativno razbremenili ali prinesli zmanjšanje stroškov.
Konec meseca septembra je prišlo tudi do podpisa izjave o stopnji usklajenosti predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS), in sicer s strani Vlade RS in sindikatov javnega sektorja. Vlada RS je že sprejela besedilo predloga ZSTSPJS. Ključni del predloga ZSTSPJS je nova plačna lestvica, ki določa 67 plačnih razredov, razpon med plačnimi razredi, ki se določijo v nominalni vrednosti, pa znaša 3 odstotke. Sistem rasti plač v javnem sektorju bo prilagojen inflaciji. Plače se bodo postopoma dvigovale tako, da bodo višjih plač najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci, pri tem pa noben javni uslužbenec ob vstopu v nov plačni sistem in tudi vnaprej ne bo imel osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Predlog ZSTSPJS zasleduje bolj stimulativno nagrajevanje uspešnih in bolj obremenjenih uslužbencev. Poleg tega je Vlada RS potrdila tudi besedilo predloga državnih proračunov za leti 2025 in 2026.
Mesečni utrip si lahko preberete v priponki.