Ljubljana, 29. 4. 2026 – Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v poročilu o lobiranju za leto 2025 opozorila, da med zavezanci še vedno prihaja do nerazumevanja zakonodaje. Posebej zaskrbljujoče je stanje na lokalni ravni, kjer je poročanje o lobističnih stikih zelo omejeno – v preteklem letu je o tem poročalo zgolj šest občin. Na KPK ob tem poudarjajo, da so potrebne ustrezne zakonske spremembe.
Po njihovih podatkih so občine Velenje, Dobrovnik, Kočevje, Koper, Dobrova – Polhov Gradec in Kranj skupaj poročale o 28 lobističnih stikih. Na KPK ob tem ocenjujejo, da takšni stiki zagotovo potekajo tudi v številnih drugih občinah, saj je glede na naravo njihovega dela skoraj nemogoče, da lobiranja ne bi bilo.
KPK bo zaradi nadaljevanja slabih trendov poročanja okrepila izobraževanja na tem področju, saj sta zaznavanje lobističnih stikov in njihovo poročanje po njihovem mnenju ključna za zagotavljanje transparentnosti delovanja skupnosti in s tem tudi uresničevanje javnega interesa. Do konca leta bo opravila tudi pregled spoštovanja določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije na področju lobiranja v izbranih samoupravnih lokalnih skupnostih.
Ob tem so navedli, da je bilo lani skupaj prijavljenih 4.882 lobističnih stikov. Največ jih je zabeležilo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (1.187), sledijo Državni zbor RS (1.047), Ministrstvo za finance (470), Ministrstvo za digitalno preobrazbo (329) ter Ministrstvo za zdravje (244).
Komisija je ob tem pri večini zavezancev znova zaznala težave pri razmejevanju med stiki, ki predstavljajo lobiranje, in tistimi, ki v to kategorijo ne sodijo in jih zato ni treba poročati. KPK bo zato nadaljevala z usposabljanji lobirancev glede najpogostejših napak, hkrati pa napoveduje razmislek o morebitnih spremembah zakonodaje, da bi bila ta vsebinsko jasnejša in lažje razumljiva.
Ob tem poudarjajo, da le manjši delež lobiranja izvajajo registrirani lobisti – konec leta jih je bilo v register vpisanih 84. Večinoma lobiranje izvajajo zakoniti ali izvoljeni predstavniki interesnih organizacij. Pri stikih, ki jih izvajajo neregistrirani lobisti in ne sodijo med izjeme, pa najpogosteje zaznavajo tudi kršitve. V lanskem letu so tako uvedli 115 prekrškovnih postopkov.
Izpostavili so tudi potrebo po smiselni opredelitvi oseb, ki lahko lobirajo, kar bi bilo po njihovem mnenju mogoče urediti z javno objavljenim seznamom, s čimer bi se zagotovili večja sledljivost in transparentnost.