Ljubljana, 13. 7. 2026 – Tri leta po največjem požaru v zgodovini samostojne Slovenije ostajajo izkušnje s Krasa pomembna podlaga za nadaljnji razvoj sistema zaščite in reševanja. Julija 2022 je ogenj v 17 dneh zajel več kot 3.700 hektarjev površin, pri njegovem gašenju pa je sodelovalo približno 15.000 gasilcev, pripadnikov drugih zaščitno-reševalnih služb, Slovenske vojske, Policije, letalskih enot in številnih prostovoljcev.
Vir slike: Wikimedia Commons
Dogodki iz leta 2022 so spodbudili številne izboljšave pri preprečevanju in obvladovanju požarov v naravnem okolju. Na Krasu danes deluje okrepljen sistem spremljanja razmer, ki vključuje videonadzor, redne terenske obhode ter vsakodnevne prelete letala Air Tractor, namenjenega zgodnjemu odkrivanju in hitremu začetnemu gašenju požarov. Čeprav so letošnje vremenske razmere zaradi več padavin ugodnejše, pristojne službe opozarjajo, da visoka stopnja pripravljenosti ostaja nujna.
Po navedbah gasilske službe v letošnji sezoni za zdaj niso zabeležili večjih požarov v naravnem okolju. K temu prispevajo tudi usklajeno delovanje gasilcev, gozdarjev, Policije in inšpekcijskih služb ter okrepljene preventivne aktivnosti. Pomemben del sistema predstavlja tudi usposabljanje. V Kraškem izobraževalnem centru Uprave RS za zaščito in reševanje se redno izobražujejo gasilci iz vse države za posredovanje ob požarih v naravnem okolju. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da bodo podnebne spremembe z več vročinskimi valovi in daljšimi sušnimi obdobji povečevale tveganje za nastanek tovrstnih požarov, zato ostajajo vlaganja v opremo, sodobne tehnologije ter usposabljanje kadrov ključnega pomena.
Izkušnje s Krasa potrjujejo pomen pravočasnega načrtovanja in usklajenega sodelovanja med občinami, gasilskimi organizacijami, državnimi institucijami in drugimi pristojnimi službami. Občine imajo pomembno vlogo pri izvajanju preventivnih ukrepov, ozaveščanju prebivalcev, zagotavljanju prevoznosti intervencijskih poti ter razvoju ustrezne infrastrukture za zaščito in reševanje. Požar na Krasu tako ostaja pomemben opomin, da sta sistematična preventiva in stalna pripravljenost ključni za učinkovito odzivanje na vse pogostejše podnebno pogojene izredne dogodke.