Ljubljana, 11. 2, 2025 – V nadaljevanju so na voljo ključne informacije o uveljavitvi plačne reforme za občine, katere je povzela državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. V javnem sektorju so po uveljavitvi plačne reforme ta mesec prvič izplačane višje plače. Po novem velja, da nihče v javnem sektorju ne sme imeti osnovne plače, ki bi bila nižja od minimalne. Ker se je letos minimalna plača uskladila z inflacijo in dvignila na 1277,72 evra bruto, je presegla prvi plačni razred, ki je določen v višini lanske minimalne plače (1253,90 evra bruto). Vse javne uslužbence, ki bi bili sicer uvrščeni v prvi plačni razred, so zato morali uvrstiti v drugega, torej v prvi plačni razred nad minimalno plačo.
Pred plačno reformo je približno 27.000 od skupno okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju prejemalo doplačilo do minimalne plače. S prevedbo iz prejšnje na novo plačno lestvico je bilo po oceni ministrstva za javno upravo v prvi plačni razred uvrščenih približno 2470 zaposlenih, po dvigu minimalne plače so v drugem plačnem razredu, skupaj s približno 1000 javnimi uslužbenci, ki so bili tja uvrščeni že s prevedbo.
Na novo uvedeno pravilo, da nobena osnovna plača v javnem sektorju ni nižja od minimalne, prinaša več kot zgolj to, da posameznik ne bo več prejemal doplačila do minimalne plače. Poznala se mu bodo napredovanja, višja bo osnova za obračun dodatkov.
Ob tem so lahko zaposleni, ki so prej dobivali doplačilo do minimalne plače, že v izhodišču, torej tudi brez napredovanj, uvrščeni nekoliko višje na plačni lestvici in ne nujno v prvi plačni razred nad minimalno plačo. Bodo pa tudi ti javni uslužbenci višjo plačno uvrstitev pridobili po podobnem principu kot ostali v javnem sektorju. Do osnovne plače v višini minimalne plače so upravičeni s 1. januarjem letos, s prvim izplačilom bodo prejeli tudi še do sto evrov bruto nad minimalno plačo, ostalo pa kasneje.
Do celotnega dviga postopno
Kot primeri lahko navedemo na primer poklic bolničar negovalec, ki je po novem v šestem plačnem razredu z izhodiščno plačo 1453,61 evra bruto. S 1. januarjem je dobil odmerjeno osnovno plačo v višini 1377,72 evra bruto (minimalna plača + 100 evrov). Razliko do vrednosti šestega plačnega razreda, torej 75,89 evra bruto, pa bo pridobil s 1. oktobrom letos, ko je v javnem sektorju predviden naslednji obrok povišanja.
Za celotni javni sektor namreč velja, da bodo zaposleni do višjih plač v celoti prišli postopno. S 1. januarjem so pridobili višjo plačo v celoti javni uslužbenci, pri kateri povišanje ne presega sto evrov bruto, ostalim se plače povišujejo za najmanj 100 evrov bruto oz. 12 odstotkov predvidenega povišanja. Tisti, ki se jim bodo osnovne plače povišale za več kot 420 evrov bruto, bodo končno povišanje dosegli v skupno šestih obrokih, ostali prej.
A to ne velja v čisto vseh primerih. Večji delež povišanja kot ostali bodo na primer ob prvem izplačilu plače dobili nekateri javni uslužbenci, ki so premeščeni na nova, bolje vrednotena delovna mesta. V prvem koraku so namreč pridobili s premestitvijo na novo delovno mesto v višini, kot bi bilo to novo delovno mesto višje vrednoteno v starem plačnem sistemu. Iz naslova odprave plačnih nesorazmerij pa so deležni še dodatnega povišanja na način, kot velja za ostale.
Ramšak Pešec pojasnjuje, da je novih delovnih mest kar nekaj. Razlogov za to pa je več, lahko se je na primer pokazalo, da za določeno stopnjo izobrazbe manjka delovno mesto, lahko je določitev novega delovnega mesta narekovala že obstoječa zakonodaja, ponekod so znotraj istovrstnih opravil določili bolje vrednoteno delovno mesto za bolj zahtevne naloge.
Tudi iz tega razloga je po njenih besedah zaenkrat težko govoriti, kakšni so dejanski dvigi z januarsko plačo po posameznih plačnih podskupinah. Ob primerjavah med njimi pa je treba upoštevati tudi plačne dvige v preteklih letih, pri čemer je državna sekretarka spomnila, da so predvsem dvigi na področju zdravstva in sociale v letih 2021 in 2022 v začetku botrovali zahtevam ostalih sindikatov po odpravljanju plačnih nesorazmerij.
Na ministrstvu tako za zdaj razpolagajo zgolj z ocenami, dejanski podatki pa bodo znani, ko bodo proračunski uporabniki v informacijski sistem plač sporočili podatke o obračunanih plačah za januar, kar bo verjetno konec februarja ali v začetku marca.
Po izračunu ministrstva za javno upravo, ki ne vključuje plač funkcionarjev in direktorjev ter novih delovnih mest, se bodo do leta 2028 osnovne bruto plače v javnem sektorju v povprečju dvignile za 23,4 odstotka oz. 416 evrov.
Direktorji in funkcionarji bodo v povprečju dobili največ
V plačni skupini B (ravnatelji, direktorji, tajniki) znaša povprečni dvig osnovnih bruto plač po navedbah ministrstva 41 odstotkov oz. 1417 evrov bruto. Povprečni dvig osnovnih bruto plač funkcionarjev je med 41 in 50 odstotki oz. med 1707 in 2072 evri bruto. Osnovne bruto plače tistih z najvišjim povišanjem bodo ob koncu reforme višje tudi za okoli 3000 evrov bruto.
Funkcionarji in zaposleni v plačni skupini B so tako tudi tisti, ki bodo plačno povišanje v celoti dosegli najpozneje. Januarski dvig pa jim prinaša več kot 100 evrov bruto. Več bodo namreč dobili vsi s predvidenim povišanjem nad 833,3 evra bruto.
Izjema so poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta, saj je zanje določeno, da bodo pravico do izplačil višje plače pridobili šele z začetkom novega sklica državnega zbora.
Način, po katerem se bodo zaposlenim v javnem sektorju po plačni reformi dvigovale plače, določa Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ta predvideva pridobitev pravice do višje plače v največ šestih obrokih. Za okoli šest odstotkov zaposlenih v javnem sektorju bo tokratni dvig tudi edini.
Datum dvigov plač in višina:
1. januar 2025
– izplačilo 12 odstotkov, a ne manj kot 100 evrov bruto; če predvideno povišanje ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti
1. oktober 2025
– izplačilo 12 odstotkov, a ne manj kot 100 evrov; če preostanek povišanja ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti
1. junij 2026
– izplačilo 12 odstotkov, a ne manj kot 70 evrov; če preostanek povišanja ne dosega 70 evrov, se izplača v celoti
1. december 2026
– izplačilo 15 odstotkov, a ne manj kot 50 evrov; če preostanek povišanja ne dosega 50 evrov, se izplača v celoti
1. julij 2027
– izplačilo 15 odstotkov, a ne manj kot 100 evrov; če preostanek povišanja ne dosega 100 evrov, se izplača v celoti
1. januar 2028
– izplačilo preostanka
Izjema so poslanci, funkcionarji vlade in državnega sveta, ki bodo pravico do izplačil višje plače pridobili z začetkom novega sklica državnega zbora.
Podatki o deležu javnih uslužbencev, ki bodo po posameznem obroku prejemali že v celoti povišano plačo:
leto mesec delež javnih uslužbencev
—————————————————
2025 januar 5,9
2025 oktober 13,1
2026 junij 21,6
2026 december 29,8
2027 julij 64,0
2028 januar 100,0
Več možnosti za določitev višje osnovne plače javnih uslužbencev
Prenova plačnega sistema javnega sektorja je z letošnjim letom prinesla kar nekaj novosti. Izplačila bodo višja ne le zaradi predvidenih dvigov osnovnih plač, ampak se bodo nekaterim plače izboljšale tudi z drugimi spremembami, kot so spregled izobrazbe in več možnosti za določitev višje osnovne plače.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je namreč prinesel tudi večjo fleksibilnost pri določanju osnovnih plač.
Z dovolj delovne dobe in kompetencami možen takojšen skok višje
Tistim, ki se na novo zaposlijo v javnem sektorju, je bilo doslej mogoče določiti največ pet plačnih razredov višjo osnovno plačo od izhodiščne. Po novem se jih lahko uvrstiti tudi v končni, deseti plačni razred delovnega mesta, kar pomeni 30 odstotkov višjo plačo.
Pri tem je ključen pogoj, da imajo na primerljivih delovnih mestih najmanj toliko let delovne dobe, kot bi jih potrebovali za napredovanje za toliko plačnih razredov, za kolikor se jih višje uvršča. Ob uvrstitvi deset plačnih razredov višje morajo tako imeti najmanj 30 let delovne dobe.
Kot dodaten pogoj za višjo plačno uvrstitev zakon predvideva še izkazana posebna znanja, kompetence in druge utemeljene razloge, kot je deficitarnost. Prav tako morajo biti zagotovljena finančna sredstva. V tem primeru pa ni več potrebno soglasje pristojnega organa, denimo vlade, pristojnega ministra ali župana.
Ob pridobljenem soglasju je po drugi strani višja plačna uvrstitev možna tudi, če pogoj glede delovne dobe ni izpolnjen, in sicer se javnega uslužbenca lahko uvrsti do pet plačni razredov višje, ne glede na delovno dobo, za šest do deset plačnih razredov pa, če ima na primerljivih delovnih mestih najmanj tretjino let delovne dobe, kot bi jo sicer potreboval za takšno napredovanje. Za uvrstitev v končni, deseti plačni razred delovnega mesta ob pridobljenem soglasju in izpolnjenih ostalih pogojih tako potrebuje deset let delovne dobe.
Višji plačni razred mogoče določiti tudi že zaposlenim
Možnost določitve višjega plačnega razreda novi plačni zakon predvideva tudi za že zaposlene v javnem sektorju, tako ob premestitvi oz. zaposlitvi na drugo delovno mesto kot tudi na istem delovnem mestu. V tem primeru je vedno nujno soglasje pristojnega organa, za določitev višje osnovne plače pa veljajo enaki pogoji kot pri novozaposlenih.
V Zakonu je pri tem določena tudi omejitev, in sicer, da število javnih uslužbencev, ki se jim v posameznem letu določi višje plače, ne sme preseči desetih odstotkov zaposlenih, med njimi pa je lahko največ 30 odstotkov novozaposlenih.
Ob tem je v zakonu še ena varovalka, ki preprečuje, da bi bila višjih plačnih uvrstitev pri posameznem delodajalcu deležna le ena skupina zaposlenih, na primer v zdravstvu le zdravniki ali le medicinske sestre. Predvideno je namreč, da število zaposlenih, ki se uvrstijo v višji plačni razred, ne sme presegati desetih odstotkov zaposlenih v posamezni plačni podskupini.
Nič več odbitka pri plači zaradi neizpolnjevanja pogoja izobrazbe
Za zaposlene, ki opravljajo naloge na delovnih mestih, za katera zakonodaja dopušča možnost, da delo opravljajo kljub temu, da nimajo zahtevane izobrazbe, ni več odbitka pri plači. Doslej je bila namreč njihova osnovna plača nižja za dva oz., če so imeli več kot 23 let delovne dobe, en plačni razred.
Pri novih zaposlitvah je spregled izobrazbe možen, če se na razpis za delovno mesto prijavijo le kandidati, ki nimajo zahtevane izobrazbe, je pa zaposlitev nujna za nemoteno opravljanje dela. V tem primeru se lahko sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas z enim od kandidatov, ki izpolnjuje ostale pogoje in ima eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane. Po enem letu, če se tudi na ponovni razpis ne prijavi kandidat z ustrezno izobrazbo, pa lahko delodajalec z njim sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Spregled izobrazbe je torej mogoč, ko izobrazba za zasedbo delovnega mesta ni določena z zakonom oz. ne gre za reguliran poklic in le na delovnih mestih do vključno VI. tarifnega razreda, kjer se torej zahteva največ višja strokovna izobrazba.
Izjema je predvidena le za dela z informacijsko-komunikacijskimi sistemi, kjer je spregled izobrazbe možen tudi za delovna mesta do vključno VII/2 tarifnega razreda (magistrska izobrazba, prejšnja visokošolska univerzitetna izobrazba in specializacija po visokošolski izobrazbi). Mora pa imeti kandidat najmanj srednješolsko izobrazbo in v obdobju šestih mesecev poskusnega dela dokazati, da ima ustrezna znanja in kompetence.
Možnost spregleda izobrazbe tudi za dolgoletne javne uslužbence z ustreznimi izkušnjami
Zakon posebej določa tudi možnost spregleda izobrazbe za tiste, ki so bili ob uveljavitvi zakona, torej 1. januarja letos, že dlje časa zaposleni v javnem sektorju. Te se lahko premesti ali se z njimi sklene pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto v višjem tarifnem razredu, če zahtevana izobrazba za to delovno mesto ni določena z zakonom oz. ne gre za reguliran poklic, uslužbenec pa je dlje časa v javnem sektorju opravljal istovrstna dela in naloge ter pri tem izkazal ustrezna znanja in kompetence.
Na delovno mesto, za katero se zahteva višja strokovna izobrazba ali visokošolska izobrazba (prejšnja višješolska oz. visokošolska strokovna izobrazba), ga je mogoče zaposliti tudi, če ima za eno oz. dve stopnji nižjo izobrazbo od zahtevane. V prvem primeru je pogoj še, da je do 1. januarja letos že deset let zaposlen na tovrstnih delovnih mestih, v drugem pa še pet let več. Ko gre za zaposlitev na delovnem mestu s srednješolsko ali nižjo izobrazbo, je pogoj deset let dela in izobrazba, ki je največ dve stopnji nižja od zahtevane.
Kot primer, ko je mogoče uporabiti to možnost je na primer finančnik s srednješolsko izobrazbo, ki že vrsto let dela v finančni službi in opravlja enake naloge kot drug finančnik z višjo stopnjo izobrazbe. V tem primeru lahko delodajalec prvemu ponudi pogodbo za drugo, boljše vrednoteno delovno mesto, za katero je sicer zahtevana višja stopnja izobrazbe.
Ali bo delodajalec to storil, je njegova odločitev, lahko je to možnost uporabil s 1. januarjem, lahko jo kasneje ali pa sploh ne. Pogoje glede delovnih izkušenj pa mora javni uslužbenec izpolnjevati že na dan 1. januar 2025, ne glede na to, da bo morda na delovno mesto z višjo zahtevano izobrazbo razporejen kasneje.
Napredovanje po novem brez letnih ocen
V prenovljenem plačnem sistemu javnega sektorja napredovanje v plačne razrede ne poteka več na podlagi letnih ocen. Za vse so enotno določena napredovalna obdobja, ki so pri prvih napredovanjih krajša. Ohranja pa se število možnih napredovanj, in sicer za skupno deset plačnih razredov, ki jih zaposleni načeloma doseže v 30 letih dela.
Po novem javni uslužbenci za en plačni razred v začetku napredujejo vsaki dve leti. Ko na delovnem mestu napredujejo skupno za tri plačne razrede, se napredovalno obdobje podaljša za eno leto. Tako pri napredovanju od četrtega do sedmega plačnega razreda delovnega mesta napredujejo vsakič po treh letih. Pri zadnjih treh plačnih razredih, v katere lahko napredujejo, pa se napredovalno obdobje podaljša na štiri leta.
Za napredovanje za deset plačnih razredov bo javni uslužbenec potreboval 30 let. Ker pa je na novi plačni lestvici, ki velja od 1. januarja, razpon med plačnimi razredi tri odstotke, medtem ko je bil na prejšnji štiri, bo dvig plače ob napredovanju manjši. Osnovna plača se bo javnim uslužbencem z napredovanjem na istem delovnem mestu po novem povišala za največ 30 odstotkov, doslej za 40 odstotkov.
Izjemoma bodo javni uslužbenci lahko napredovali hitreje. Novi plačni zakon namreč predvideva možnost pospešenega napredovanja, namesto za enega za dva plačna razreda, če je javni uslužbenec nadpovprečno uspešen oz. delo opravlja bistveno nad pričakovanji. Ob tem je določena omejitev, da lahko v posameznem letu pri proračunskem uporabniku na ta način napreduje največ deset odstotkov zaposlenih.
Po drugi strani zakon omogoča tudi zadržanje napredovanja, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov. Napredovanje se mu zadrži za eno leto, a največ enkrat v napredovalnem obdobju. Število javnih uslužbencev z zadržanim napredovanjem pa v posameznem letu ne bo smelo preseči pet odstotkov zaposlenih pri proračunskem uporabniku.
Tako o pospešenem, kot zadržanem napredovanju bo na predlog nadrejenega odločil predstojnik oz. poslovodni organ, ki bo moral izdati sklep z navedbo razlogov po kriterijih, ki so navedeni v zakonu. Zoper sklep o zadržanem napredovanju pa bo mogoče podati pritožbo oz. zahtevo za preizkus utemeljenosti.
Časovno obdobje za napredovanje se s prehodom v prenovljen plačni sistem ni prekinilo. Kdaj bo javni uslužbenec naslednjič napredoval, je torej odvisno od tega, kdaj je napredoval nazadnje oz. kdaj se je zaposlil, pa tudi od tega, za koliko plačnih razredov je že napredoval.
Po starem, torej na podlagi ocen, so zadnji javni uslužbenci napredovali decembra lani. Prvi javni uslužbenci po novem bodo napredovali s 1. junijem, nato pa bo v letošnjem letu napredovanje izvedeno še enkrat, s 1. decembrom.
Če je bil za napredovanje doslej predviden en datum v letu, sta namreč sedaj dva. Vmes izvedba napredovanja ne bo možna, javni uslužbenec pa bo pravico do višje plače v skladu z napredovanjem pridobil na prvega od omenjenih datumov po izpolnitvi pogojev.
Nekoliko drugače je napredovanje urejeno na delovnih mestih, kjer obstajajo nazivi, pri čemer sistem napredovanj v naziv ni enoten po celotnem javnem sektorju, ampak se za posamezne dele javnega sektorja ureja v področni zakonodaji. Ta določa tako pogoje za pridobitev višjega naziva, postopek in tudi roke, kdaj zaposleni pridobijo pravico do višje plače v skladu z napredovanjem.
Tudi število plačnih razredov, ki jih nekdo pridobi zaradi napredovanja v naziv, ni povsod enako. V javni upravi so denimo nazivi, ki so narazen le za en plačni razred, praviloma pa jih je znotraj naziva mogoče pridobiti pet. Kjer je na posameznem delovnem mestu mogoče napredovati v več nazivov, lahko posameznik ob izpolnitvi pogojev skupaj napreduje tudi za več kot deset plačnih razredov. Če pa bi jih dosegel manj, lahko v zadnjem, najvišjem nazivu napreduje toliko, da jih je skupaj deset.
V javnem sektorju dvig starostne meje za dodatnih pet dni dopusta
Zaposlenim v javnem sektorju je doslej ob dopolnjenem 50. letu starosti pripadlo dodatnih pet dni dopusta, po novem pa bodo morali na to pravico počakati nekoliko dlje. Starost, pri kateri jo bodo pridobili, se bo namreč postopno dvignila s 50 na 55 let.
Prehodno obdobje določa aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, kakor tudi aneksi h kolektivnim pogodbam posameznih dejavnosti in poklicev v javnem sektorju. Vsi, ki so ob dopolnjenem 50. letu starosti že pridobili dodatne dni dopusta, bodo te ohranili. Tisti, ki bodo v letošnjem letu dopolnili 50 let, jih bodo pridobili prihodnje leto. Javnim uslužbencem, ki bodo 50 let dopolnili prihodnje leto, pa bo ta pravica pripadla leta 2028.
Vsi ostali, ki bodo 50 let dopolnili po letu 2026, bodo pravico do dodatnega dopusta iz tega naslova pridobili ob dopolnjenem 55. letu starosti, torej po letu 2030.
Preglednica s prehodnim obdobjem za odmero dodatnih petih dni dopusta po kriteriju starosti:
leto 2025 2026 2027 2028 2029 2030
——————————————————————
starost 51 51 52 52 53 54
***